IZTOK faking GARTNER

« | | »

Recenzije: Just Like Heaven, The Fog, The Family Stone, Zatoichi, The Devil’s Rejects, Balcancan, The Chronicles of Narnia

8.06.2010

JUST LIKE HEAVEN (zda 2005, komedija, režija: Mark Waters, igrajo: Reese Witherspoon, Mark Ruffalo, Jon Heder, Donal Logue)

Malce premalo očarljiva mešanica filmov Duh in Beetlejuice.

Da bo Reese Witherspoon slej kot prej posnela film tipa Just Like Heaven, film, ki spretno obrača znano zgodbo moškega, ki se zaljubi v žensko, ki ni ženska, marveč duh, je bilo jasno že dolgo časa. Samo Reese je bila sredi novega desetletja namreč dovolj tipična izbira za komične romance, da je lahko kot za šalo zvozila takšen film. Takšne klišeje, takšno stokrat videno zgodbo in takšno pocukrano atmosfero. Jasno, Just Like Heaven ni dovolj očarljiv, da bi se lahko primerjal z Duhom, kakor tudi ne dovolj odbit, da bi ga metali v isti koš z Beetlejuiceom, kar pa ne pomeni, da ima zaradi tega kakšne resne težave. Nima jih, niti na začetku, niti na sredini in niti na koncu. Pač film, ki obvlada plonkanje in film, ki ima srečo, da ima v glavni vlogi prav Reese Witherspoon, ki spretno in simpatično krpa klišeje in luknje.

Ocena: 6/10

THE FOG (zda 2005, grozljivka, režija: Rupert Wainwright, igrajo: Tom Welling, Maggie Grace, Selma Blair, Rade Šerbedžija, Kenneth Welsh)

Najslabši rimejk vseh časov.

Hollywood nas je v novem desetletju filal z nadaljevanji in z rimejki. Eni so bili dobri, drugi so bili slabi, toda tako slabega kot je nova Megla, še nisem videl. Tako slabega še ni bilo. To ni rimejk, to je žalitev za rimejk. Čista megla. Od začetka do konca. Pač znana zgodba o gobavcih, ki v obmorsko mesto vkorakajo oviti v meglo in poravnajo stare račune. Poziranje blede igralske ekipe, ki jo za kakšno sekundo reši le Selma Blair. Plus Rade Šerbedžija, ki bi mu morali zaradi takšnih filmov vzeti dovoljenje za nastopanje v ameriških filmih.

Ocena: 1/10

THE FAMILY STONE (zda  2005, komična drama, režija: Thomas Bezucha, igrajo: Sarah Jessica Parker, Dermot Mulroney, Diane Keaton, Rachel McAdams, Luke Wilson, Claire Danes, Craig T. Nelson)

Njegovi tastari.

The Family Stone, po naše, Nova v družini, sicer ženska inačica komedije Njegovi tastari, skuša očarati z mešanico romantike, smeha in drame. Zaman, saj jo ves čas glodajo klišeji, šarma pa ima toliko kot slovenska sinhronizacija ameriških risank. Pač zgodba o ženski (Sarah Jessica Parker), ki mora božič preživeti v družbi pestre družine svojega dragega (Dermot Mulroney). Družine, ki je  ne mara. Ki se iz nje norčuje, ji nastavlja pasti in jo vleče za nos. Le film, ki bi zares vžgal pred kakšnimi petdesetimi leti.

Ocena: 4/10

ZATOICHI (japonska 2003, akcija, režija: Takeshi Kitano, igrajo: Takeshi Kitano, Tadanobu Asano, Michiyo Ookusu, Diagoro Tachibana, Yuuko Daike)

Masaker.

Takeshi Kitano je s filmom Zatoichi, ki bi ga lahko mirne volje prodajali kot Teksaški pokol z motorko, kjer motorko zamenja samurajski meč, ujel trend. Trend razkošnih, divjih, baletnih, letečih, krvavih, očarljivih, skuliranih in nasilnih pretepaških filmov, kjer so najdlje odleteli Hero, Hiša letečih bodal in Ubila bom Billa. In Zatoichi, za prijatelje Maser, stoični, tihi, mirni in smrtonosni slepi samuraj, ki se je po kinodvoranah prvič potikal že v šestdesetih, ko ga je igral Shintaro Katsu, sceno obvlada v nulo. Pride in zmaga. Ne da bi videl. Ni mu treba videti, saj čuti, voha in posluša. Tip je man with no name. Kot Clint Eastwood, le da pištolo zamenja za meč. Za smrtonosno orožje, ki nikoli ne zgreši. Ki reže, seka, seklja in mesari. Vse v živo in brez posebnih efektov. Prav imate, Takeshi Kitano je posnel slasher grozljivko, kjer je samo kri poseben efekt. Kjer je samo kri narejena s pomočjo računalniške animacije. Hvala bogu, saj gledalci drugače ne bi zdržali pritiska. Kri namreč šprica na vse strani in v potokih. Sovražnikov, ki so nekoč uničili življenje dvema skrivnostnima gejšama, katerima sedaj pomaga naš Zatoichi, pa je veliko. Zelo veliko. Toda ne tako veliko, da bi imel gospod težave. Da bi kdaj po pomoti zamahnil v prazno. To se mu ne zgodi. Niti enkrat. Njegov meč vedno zadene tarčo. Na levi, na desni, zadaj in spredaj. Trupla padajo kot za stavo, rane se odpirajo kot pri obdukciji, Zatoichi pa uživa, se zabava in zmaguje. Pač pravljica, ob kateri otroci nikakor ne bodo zaspali.

Ocena: 8/10

THE DEVIL’S REJECTS (zda 2005, grozljivka, režija: Rob Zombie, igrajo: William Forsythe, Sid Haig, Bill Moseley, Sheri Moon, Ken Foree, Leslie Easterbrook, Geoffrey Lewis, Danny Trejo, Dallas Page)

Trapasto nadaljevanje nič manj trapaste grozljivke House of 1000 Corpses.

House of 1000 Corpses, ki ga je bivši roker Rob Zombie posnel leta 2003, je bil le hudo krvav, brutalen, morbiden in ogaben rimejk Teksaškega pokola z motorko, ki je hotel na vsak način ujeti atmosfero mojstrovine Rojena morilca. Sedaj ni nič drugače, le da ne gre za rimejk, marveč za povračilni udarec, za ricochet zloglasni familiji, ki je klala v prvem delu. Za maščevanje, ki ga pričara lokalni šerif William Forsythe. Pogumni in brezkompromisni policaj, ki krvoločnim psihopatom stopi na prste in se jim perverzno maščuje za vsak umor posebej. Mamo (Leslie Easterbrook, tista Leslie Easterbrook, ki je v Policijski akademiji igrala Debbie Callahan) zverinsko zakolje kar v arestu, očeta (Sid Haig) zveže na stol in zakuri ogenj, sina (Bill Moseley) spremeni v Jezusa Kristusa, hčerki (Sheri Moon) pa na telo priklamfa fotografije njenih žrtev in ji prestreli koleno. Pač še ena krvava, brutalna, morbidna in ogabna grozljivka, ki misli, da lahko kri in meso nadomestita srh in grozo.

Ocena: 3/10

BALCANCAN (makedonija, italija, anglija  2005, komična kriminalka, režija: Darko Mitrevski, igrajo: Vlado Jovanovski, Adolfo Margiotta, Zvezda Angelovska, Branko Djurić, Nikola Kojo)

Trapasta mešanica številnih žanrov.

Balcancan hoče biti film Emirja Kusturice, kar je blesava, nemogoča in zgrešena želja. In seveda, Balcancan hoče biti deset filmov v enem filmu in deset žanrov v enem žanru. V žanru balkanske komedije, ki hoče med klasike. Med filme Slobodana Šijana, med filme, o katerih se bo govorilo še vrsto let. Okej, gledalci v Makedoniji so resda znoreli in drli v kina, toda Slovenija ni Makedonija, pa čeprav eno izmed vlog igra »naš« Branko Djurić, ki v bistvu sploh ne igra, marveč pozira in se zaman trudi dokazati svoj igralski razpon. Zgodba o sinovih dveh nekdanjih preminulih prijateljev, ki sredi razpadajoče in nevarne Makedonije iščeta v tepih zavito staro mamo, nima pojma kaj hoče in kaj bi rada. Enkrat je razposajena komedija, drugič vojna drama, tretjič krvoločni triler, četrtič politična farsa, petič akcijska kriminalka, prav nikoli pa zares dobra, zabavna in prepričljiva balkanska štorija, kar je bil seveda njen osnovni namen. Pač film, ki misli, da gledalci od razpada Jugoslavije ne mislijo več.

Ocena: 3/10

THE CHRONICLES OF NARNIA: THE LION, THE WICH AND THE WARDROBE (zda 2005, avantura, režija: Andrew Adamson, igrajo: Tilda Swinton, Georgie Henley, William Moseley, Skandar Keynes, Anna Popplewell, Jim Broadbent, Liam Neeson, Rupert Everett, Dawn French, Ray Winstone, James McAvoy, James Cosmo)

Pravljica, ki se je ne bi sramovala niti brata Grimm.

Okej, Narnia resda ni Gospodar prstanov, kar pa ne pomeni, da je daleč. Blizu je. Še posebej zadnjih štirideset minut, ki trgajo naša čustva in s počasnimi prizori, glasbeno spremljavo ter enkratnimi bližnjimi posnetki spektakularne bitke med dobrim in zlim, v naših srcih nabirajo solze in uravnavajo dihanje. Narnia je čistokrvna pravljica. Čista kot solza Sneguljčice, prvinska kot kri Trnuljčice. Lepa, mogočna, velika in polna domišljije. Sila neverjetnih bitij, ki se sprehajajo med rajem in peklom. Med zlobno in hudo ledeno čarovnico (izvrstna Tilda Swinton) ter pogumnim in preudarnim levom Aslanom (glas Liama Neesona). To je državljanska vojna. Vojna za Narnio, čudovito pravljično deželo, še en Neverland, kjer namesto Petra Pana priletijo štirje otroci. Mala Lucy (briljantna in otroški Drew Berrymore podobna Georgie Henley), čedni Peter (William Moseley), zoprni in nesamozavestni Edmund (Skandar Keynes) ter simpatična in premalo pogumna Susan (Anna Popplewell). Štirje nič hudega sluteči bratje in sestre, ki najdejo vrata v drugi svet, kjer jim gospod in gospa Bober (Ray Winstone, Dawn French) razložita, da jih čaka nekaj velikega. Nekaj pomembnega, nekaj preroškega. Da so novi kralji Narnije, da so odrešeniki, mesije, izbranci. Kot Neo iz Matrice, ki je tokrat pač Narnia. In film kot za šalo ujame korak s prvaki žanra, s klasikami Ladyhawke, Labirint in Willow. S filmi, ki nas skupaj z Narnio popeljejo v sanje. Tja, kjer nam realnost ne more do živega. Tja, kjer smo bili kot otroci, ko nas je vsako nedeljo zabaval Palček David.

Ocena: 8/10

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 8.06.2010 ob 16:32 pod recenzije. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

9 odgovorov na “Recenzije: Just Like Heaven, The Fog, The Family Stone, Zatoichi, The Devil’s Rejects, Balcancan, The Chronicles of Narnia”
  1. AAleš - 8.06.2010 ob 16:53

    Za “The Devil’s Rejects” se nikakor ne strinjam… po mojem mnenju je namreč The Devil’s Rejects (TDR) zelo inteligentna grozljivka, ki obenem sama po sebi deluje kot poklon eksploitacijskim grozljivkam. Zraven tega je odlično atmosferno podkrepljen, da ne govorim o tem, kako se poigrava z gledalčevimi čustvi, glede na predhodnika- v predhodniku je vsak normalen gledalec sovražil glavne negativce, v TDR pa ti postanejo mučeniki, in se začenejo sami smiliti morilcem. Noro, po mojem mnenju. Hiša 1000 trupel je res bila bolj švoh, TDR pa je izjemen dosežek, glede na to, da režiser še ni (bil) kaj prida izkušen.

    Pa nekako negiraš sam sebe :) . Napisal si “grozljivka ki misli, da lahko kri in meso nadomestita srh in grozo” in tukaj si nakazal, da te to očitno moti… po drugi strani pa si recimo Martyrs ocenil s 5. Razlika?

    Pa ne razumeti tega kot napad, pač debatiram :D

  2. IZTOK GARTNER - 8.06.2010 ob 16:58
    IZTOK GARTNER

    Mene ni prepričal, niti malo, Rob Zombie mi je izredno slab režiser, ki si je drznil uničiti celo Halloween. Kar si navedel, morda res drži, toda zame je to vseeno eno poceni prepucavanje in igranje na prvo žogo.

    Martyrs? Vrhunski film, popolnoma druga zgodba, povsem drugačen film, druga poanta, vrhunska klaustrofobična atmosfera, šokantni in zelo realistični prizori, ki sem jih komaj preživel, zelo kvaliteten film po mojem mnenju.

    Zakaj napad, ne ga srat :)

  3. Ph - 10.06.2010 ob 12:12

    Junak? Misliš Heroj? … tipo Hero pa to :D

  4. IZTOK GARTNER - 10.06.2010 ob 12:30
    IZTOK GARTNER

    Hero, ja, ki so ga pri nas prevedli v Junak.

  5. Ph - 10.06.2010 ob 12:38

    http://www.kolosej.si/filmi/film/junak/
    ne ga srat :)
    Pred 1. komentarjem sem šla prav preverit, ker se mi je zdelo, da bi bil prevod Junak malo bebast.. Ma zdej vidim v url-ju junak, v naslovu heroj. Beeee, se niso mogli odločit? :)

  6. IZTOK GARTNER - 10.06.2010 ob 12:40
    IZTOK GARTNER

    Bom spremenil v Hero, da bo ziher :)

  7. Andrej - 17.08.2010 ob 00:36

    Sam z Meglo so ga pa res posral. Čeprav meni najslabši rimejk pa je When a stranger calls.

  8. IZTOK GARTNER - 17.08.2010 ob 21:47
    IZTOK GARTNER

    Tudi Stranger je zelo zanič, se strinjam, a Megla mi je bila še slabša.

  9. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenije: The American, Life As We Know It, The Chronicles of Narnia: The Voyage of the Dawn Treader - 22.12.2010 ob 04:24

    [...] Narnia je nekje na stopnji druge, ki je bila daleč za prvo, če povem čisto preprosto. Pač razkošni prizori, osupljiva scenografija, dobri posebni efekti [...]

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !