Recenzije: The Exorcism of Emily Rose, A History of Violence, Flightplan, Doom, The Wedding Date

2.06.2010 ob 21:27

THE EXORCISM OF EMILY ROSE (zda 2005, dramska grozljivka, režija: Scott Derrickson, igrajo: Laura Linney, Tom Wilkinson, Campbell Scott, Jennifer Carpenter, Colm Feore, Kenneth Welsh, Mary Beth Hurt)

Kaj bi bilo, če bi se Izganjalec hudiča zgodil v resnici.

The Exorcism of Emily Rose, sicer bolj sodna drama kot grozljivka, nam jasno razloži, kaj bi se zgodilo, če bi nek duhovnik hudiča izganjal tudi v resnici. Znašel bi se pred sodiščem, kjer bi mu dokazovali krivdo umora in dejstvo, da je hotel umsko bolno dekle ozdraviti na šarlatanski način. In ravno to se zgodi očetu Mooreu (Tom Wilkinson), ki se loti izganjanja hudiča iz telesa najstnice Emily Rose (Jennifer Carpenter). Iz telesa, ki so ga obsedli zli demoni. Telesa, ki naj bi ga obsedel celo hudič. In seveda telesa, ki bi si po mnenju tožilca Ethana Thomasa (Campbell Scott) zaslužil zdravniško pomoč zaradi epilepsije, anoreksije in hudih duševnih težav. Obtožnica je jasna in glasna. Oče Moore naj bi zakrivil umor Emily Rose, ker je prepovedal jemanje zdravil in se šel eksorcizem. Odvetnica Erin Bruner (Laura Linney) seveda trdi drugače, saj tudi njo počasi medejo demoni, ki svoj pohod začnejo ob treh zjutraj. Se pravi na uro Kristusove smrti. Torej ob zelo primernem času, ko bog na Zemlji nima svojega odposlanca. Malce preveč mirna in za svoje slabo premalo grozljiva zgodbica, ki adute pač stavi na realnost in pozabi, da bi morala Emily Rose svojo glavo zasukati za 360 stopinj. Edino tako bi ji namreč verjeli, da ne blefira.

Ocena: nič posebnega

A HISTORY OF VIOLENCE (zda 2005, dramski triler, režija: David Cronenberg, igrajo: Viggo Mortensen, Maria Bello, Ed Harris, William Hurt, Ashton Holmes, Peter MacNeil)

Velika vrnitev Davida Cronenberga.

David Cronenberg, ki je konec sedemdesetih z inteligentno ogabnimi grozljivkami Shivers, Rabid in The Brood na novo napisal zgodovino žanra, ki ga je leta 1986 do konca okronal še z izvrstno Muho, je zadnja leta preživel v sušnem obdobju. V obdobju filmov Spider, M. Butterfly, Naked Lunch in Existenz, filmov, ki ga niso bili vredni. Filmov, kjer ni pokazal kaj zares zna. Kaj zares zmore. Kje tiči njegova izvirnost. Povedano drugače, če ne bi leta 1996 posnel Crasha, bi ga zbrisal iz zemljevida in se spomnil le njegovih začetkov. Prav zato super, da je leta 2005  posnel A History of Violence, svoj najboljši film po Muhi, kjer spet kaže kaj zna, kaj zmore in kje tiči njegova izvirnost. In A History of Violence je resnično dober film. Tak, da gledalci ob njem uživajo. Eleganten, stiliziran, dovolj krvav, direkten, ravno prav brutalen, seksualno pogumen, izpovedno močan, prepričljivo odigran in brezhibno zrežiran. Tak, da  se  mu vidi, da zelo dobro ve kaj dela in kaj nam hoče povedati. In govori nam zgodbo Toma Stalla (Viggo Mortensen), umirjenega, počasnega in preudarnega natakarja ter družinskega moža, ki se mu zgodi The Long Kiss Goodnight. Zgodba Geene Davis, umirjene, počasne in preudarne gospodinje ter mamice, ki je pozabila, da je bila nekoč plačana morilka in profesionalka. V mesto namreč prideta dva psihopata, ki začneta nadlegovati tudi goste v lokalu, kjer dela naš Tom, umirjeni, počasni in preudarni natakar, ki se v pičli sekundi spremeni v ubijalsko mašino in krvoločno obračuna z zlikovcema. Jasno, Tom ni le Tom, Tom je bil nekoč tudi Joey, možak z nasilno preteklostjo, možak, ki ima »a history of violence«. No ja, tako vsaj mislil skrivnostni mafijec Carl Fogarty (Ed Harris), ki je prepričan, da ima prav. Da Tom ni Tom, marveč Joey. Divji, brezkompromisni in profesionalni morilec, ki mu je nekoč iznakazil obraz. Njegova žena Maria Bello se seveda ne pritožuje, saj je Joey v postelji veliko bolj strasten od Toma, kar pomeni, da posteljo kot bi trenil zamenja za stopnice in pričara enega najbolj divjih seksualnih prizorov v zgodovini, ki se je že spremenil v kult. Kot tale filmska mojstrovina, o kateri se bo govorilo tudi po vaši smrti.

Ocena: presežek

FLIGHTPLAN (zda  2005, triler, režija: Robert Schwentke, igrajo: Jodie Foster, Peter Sarsgaard, Sean Bean, Erika Christensen)

Panika.

Jodie Foster je spet panična. Tako kot v Sobi za paniko. Tako kot ženska, ki se zaveda, da gre njena kariera h koncu in da zanjo ni več dobrih filmov. In Flightplan je slab film. Čisto povprečen, premalo prepričljiv in dolgočasen letalski triler, kjer glavni junakinji pač ugrabijo hčerko in jo pahnejo v vrsto nemogočih situacij. In če smo šli čez izjemno podobni Red Eye, potem bomo šli tudi čez Flightplan. Film brez lastne identitete, poguma in izvirnih idej.

Ocena: izguba časa

DOOM (zda 2005, akcija, režija: Andrzej Bartkowiak, igrajo: Dwayne »The Rock« Johnson, Karl Urban, Rosamund Pike, Deobia Oparei, Ben Daniels, Razaaq Adoti, Richard Brake, Al Weaver, Dexter Fletcher, Brian Steele)

Razčefuk.

Znanstvenica Samatna Grimm (Rosamund Pike) vzame injekcijo, jo zabode v žilo svojega brata Johna Grimma (Karl Urban), ki zaradi hude rane počasi izgublja zavest, in mu vbrizga štiriindvajseti kromosom. Čarobno dozo, ki mu da krila in ga vrže v prvo osebo. Pred oči gledalca, ki se počuti kot v legendarni računalniški igri Doom. Na ekranu se vidi samo orožje, pred orožjem pa skačejo vse mogoče pošasti, ki jih gledalec skupaj z Johnom Grimmom poka kot za šalo. Kot za hobi. Kot za malo malico. Glasba trga na vse strani, kri šprica v hektolitrih, krvoločni mutanti pa padajo kot gobe po dežju. To je jebeni razčefuk. Simfonija groze, gravža in adrenalina. Simfonija, ki je ni premogla niti računalniška igra. In seveda simfonija, ki reši čast filmske ekranizacije, kjer naš dobri stari The Rock začuda ni izbral glavne vloge. Kjer zgodbo o skupini specialcev, ki jih napadejo mutanti, ves čas glodajo klišeji boljših filmov. In kjer režiser Andrzej Bartkowiak pozablja, da se tople vode ne da izumljati vsako leto znova. Pač film, ki ga reši dobesedno kopiranje igre, in film, ki bi za pravo stvar potreboval malce več izvirnih idej ter zasukov.

Ocena: nič posebnega

THE WEDDING DATE (zda 2005, romantična komedija, režija: Clare Kilner, igrajo: Dermot Mulroney, Debra Messing, Amy Adams, Jack Davenport, Sarah Parish, Jeremy Sheffield, Holland Taylor)

Strašno simpatična in očarljiva romantična komedija, ki so jo naša kina prešpricala povsem po krivici.

Debra Messing je Kat Ellis, simpatična in v ljubezni razočarana punca, ki mora na poroko svoje mlajše sestre Amy (Amy Adams). In ker se na poroke mlajših sester ne hodi kot samska ženska, naša Kat na mizo vrže 6 tisoč dolarjev in si najame spremljevalca. Očarljivega in šarmerskega Nicka Mercerja (Dermot Mulroney), profesionalnega žigola, ki ženske duše obrača kot za šalo. Gledljiva, življenjska in dovolj romantična zgodbica za nedeljsko popoldne, ki kot za šalo odleti čez večino podobnih filmov.

Ocena: vredno ogleda

 

9 komentarjev na “Recenzije: The Exorcism of Emily Rose, A History of Violence, Flightplan, Doom, The Wedding Date”

  1. Tomo pravi:

    Z izjemo Resident evil,Mortal Kombat ter Prince of Persia ni bila še nobena igra uspešno prenešena na veliko platno.Sicer tudi Doom ni docela zanič in 1000x boljši od igrofilmskih katastrof ki jih dela Uwe Boll.

  2. Tomo pravi:

    Pardon pozabil sem omeniti Hitmana.

  3. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Resident Evil mene noben del zares ne prepriča. Mortal Kombat je sicer boljši od Street Fighterja, a vseeno strašno zanič. Mi je bil pa drugi del dosti boljši, če se ne motim.
    Hitman je tudi meni odličen film:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2007/12/11/recenzije-hitman-halloween-balls-of-fury-shoot-em-up/

  4. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Quarantine pravi:

    [...] gasilce, ki jih pri domnevno rutinski akciji spremlja novinarka Jennifer Carpenter (jp, tista iz The Exorcism of Emily Rose), v stanovanjskem bloku napade armada krvoločnih zombijev. Z virusom okuženih stanovalcev, ki bi [...]

  5. IZTOK faking GARTNER » Recenzije: Moonrise Kingdom, Arbitrage, Cosmopolis pravi:

    [...] maestro David Cronenberg, ki je v novo tisočletje zakorakal z mojstrovinama A History of Violence in Eastern Promises, ga zadnje čase pošteno serje. Najprej s filmom A Dangerous Method, zdaj pa [...]

  6. pnovak2 pravi:

    Nevem meni ta History of violence ni nek presežek. Že res. Zgodba je sicer zelo dobra in tudi probrat, ko izvemo da je res nekoč moril po Philadephiji ampak celoten film je premalo napet in zmes so površni in dolgočasni dialogi.
    No sta pa tu Ed Haris in William Hurt izvrstna. Tako kot Viggo Mortensen. Jaz bi mu dal 6 in nič več.

  7. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Da ti vrnem s tvojo blesarijo :) History of Violence ti je površen in dolgočasen, Taken pa super? I rest my case :)

  8. pnovak2 pravi:

    Taken 1 je vseskozi naped in zanimiv, medtem ko se pri tem filmu zmes pojavljajo naezanimivi pogovori in seks. Ko Ed Harris na polovici umre že pomisliš: kaj je to konec?

  9. pnovak2 pravi:

    Potem zadevo nekoliko reši William Hurt ki na koncu odigra zelo dobro.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !