Recenzije: Napoleon Dynamite, Fantastic Four, A Love Song for Bobby Long, Friday night Lights, Die Wilden Kerle, Haute Tension, The Jacket, Double Zero, Bewitched, Mr. & Mrs. Smith

2.06.2010 ob 16:19

NAPOLEON DYNAMITE (zda  2004, komedija, režija: Jared Hess, igrajo: Jon Heder, Jon Gries, Aaron Ruell, Efren Ramirez, Tina Majorino, Shondrella Avery, Haylie Duff)

Forrest Gump.

Ko človek zagleda glavnega junaka filma Napoleon Dynamite, ki mu je seveda ime Napoleon Dynamite, ne more verjeti svojim očem. Poba je Forrest Gump, le da mu je ime Napoleon Dynamite in da je še bolj zmeden, še bolj čuden, še bolj nenavaden. Poba je čisti luzer. Tako čisti, da ga ne bi mogel igrati niti Adam Sandler. Zato ga igra Jon Heder, man with no name, ki je potem na mtvjevih filmskih nagradah pobral titulo za najboljšega novega igralca. Nič čudnega, film je potem zmagal še za najboljši film leta, Hederjeva plesna točka pa je pobrala nagrado za najboljšo glasbeno predstavo. In naš Napoleon nima šans. Je suh štorast očalar s čudnim tonom glasu, ki ne zna ničesar. Ki si ga ne bi znal niti drkati, pa čeprav bi mu obljubili nagrado v vrednosti milijon dolarjev. Tip je čista reariteta, ki je ne boste našli v nobenem filmu več. Takšnih tipov ni. Ne daljo jih. Naredili so jih samo enkrat. Proti njemu celo mozoljasti piflarji izgledajo kot Brad Pitt. In pozor, Napoleon Dynamite ni sam. Tu sta še njegov brat Kip Dynamite (Aaron Ruel) in njegov stric Rico (Jon Gries), ki nista daleč. Ki bi se lahko skupaj z njim potegovala za naslov najbolj čudnega lika v celotni filmski zgodovini. In potem je tu še njegov sošolec Pedro Sanchez (Efren Ramirez), ki osvaja najlepšo punco na šoli in hoče postati predsednik. In če hočete, tudi njuna sošolka Deb (Tina Majorino), ki nosi sila čuden čop in se ukvarja s fotografiranjem. Napoleon Dynamite, sicer film o tem, da se sanje uresničijo tudi največjim zgubam, izgleda kot avdicija za čudake, kjer glavno nagrado prejme tisti, ki ne bi bil sprejet niti za statista v filmu Napoleon Dynamite. In seveda tisti, ki na odru ne bi znal oponašati niti Fredija Milerja, kaj šele Aleša Roda. Čisti kult in film, ob katerem se bodo dobro počutili tudi tisti, ki se niso doslej dobro počutili še nikoli. In seveda film, kjer tudi največje zgube na koncu odjezdijo v sončni zahod.

Ocena: mojstrovina

FANTASTIC FOUR (zda  2005, znanstveno fantastična akcija, režija: Tim Story, igrajo: Jessica Alba, Ioan Gruffudd, Chris Evans, Michael Chiklis, Julian McMahon, Kerry Washington)

Možje X.

Zelo dobro se spominjam dneva, ko mi je oče s potovanja po Nemčiji prinesel strip, ki ga nisem znal prebrati. Ki je bil napisan v tujem jeziku, v nemškem jeziku, v jeziku, ki ga je razumel samo moj oče. Nič zato, govorile so slike. Slike, na katerih so bili sila čudni liki. Eden izmed njih se je znal raztegniti, drugi se je spremenil v baklo, tretji je bil zgrajen iz kamna, četrti pa je izginil in se pojavil šele nekaj strani kasneje. Na platnici je pisalo Phantastichen Vier, čeprav sem imel občutek, da bi moralo pisati Fantastic Four. Torej pisati v jeziku, ki smo se ga učili v šoli in ki ga je v kinu govoril Superman. Toda slike so bile kljub temu kul. Zelo kul. Tako kul, da sem si jih zapomnil vse do danes, ko so v kina namesto Supermana prišli Fantastični štirje. Moji prijatelji iz otroštva, ki so skupaj s stripom izginili v neznano. In eden izmed njih se spet razteguje (Ioan Gruffudd), drugi se spreminja v baklo (Chris Evans), tretji je zgrajen iz kamna (Michael Chiklis), četrti, ki sem se ga napačno spominjal kot moškega, pa izginja (Jessica Alba). In slike so spet kul. Zelo kul. Bolj kot pri prvi dveh Možeh X, Daredevilu, Spidermanu in novemu Batmanu. Slike so točno takšne kot se od njih pričakuje. Zabavne, dinamične, polne posebnih efektov. Od začetka pa do konca. Od prve pa do zadnje besede, ki se enkratno zlivajo s celoto. Ja, to je eden tistih filmov, kjer štimajo tudi postranske reči. Kjer štimajo zgodba, scenarij in igralske kreacije. Kjer je vse tako kot mora biti. Še posebej v žanru superjunakov, ki so ga malce nazaj uničevala skrpucala tipa Catwoman. In naša četverica se znajde v precepu. V situaciji, ki jo zakuha zlobni milijarder Victor (Julian McMahon), ki se spremeni v še bolj zlobnega Doktorja Dooma, negativca iz neuničljivega jekla, ki hoče ukrasti šov. Ki se požvižga na posledice ponesrečenega eksperimenta, kjer so sodelovali tudi naši štirje prijatelji. Pravici je zadoščeno, strip iz mojega otroštva je končno dobil tretma, ki si ga je zaslužil. In to v originalnem, angleškem jeziku. Jeziku, v katerem so seveda  govorili tudi originalni liki Marvelovih stripov.     

Ocena: vredno ogleda

A LOVE SONG FOR BOBBY LONG (zda 2004, drama, režija: Shainee Gabel, igrajo: Scarlett Johansson, John Travolta,Gabriel Macht, Deborah Kara Unger, David Jensen)

Dovolj očarljiva drama o dekletu, ki se nastani v hiši svoje pravkar preminule matere.

Scarlett Johansson, ki se je po zaslugi takih filmov spremenila v novo Juliette Lewis,  je Pursy Will, odločna in jezikava mladenka, ki se po materini smrti nastani v njeni hiši, kjer živita tudi Bobby Long (John Travolta), ostareli iz zapiti profesor književnosti, in Lawson Pines (Gabriel Macht), nesojeni pisatelj, ki sproti uničuje liste romana v nastajanju ter išče uteho v objemu natakarice Deborah Kare Unger. Nadvse prepričljiva karakterna študija medsebojnih odnosov, ki v srcu nosi veliko skrivnost. In pozor, John Travolta tokrat tudi poje ter igra kitaro.

Ocena: vredno ogleda

FRIDAY NIGHT LIGHTS  (zda 2004, športna drama, režija: Peter Berg, igrajo: Billy Bob Thornton, Lucas Black, Derek Luke, Jay Hernandez, Garrett Hedlund)

Izjemno življenjska, prepričljiva in z občutkom narejena športna drama, ki se je leta 1988 zgodila tudi v resnici.

Friday Night Lights se spretno izogiba klišejem in primerjavam s podobnimi filmi žanra. S filmi, ki so pod lupo vzeli takšno in drugačno ameriško nogometno moštvo. Tokrat gre za srednješolsko ekipo The Peremiah High Panthers, ki jo vodi trener Billy Bob Thornton. Za mlade fante, ki hočejo zmago. Ki jim zmaga pomeni vse, saj drugo mesto ni vredno počenega groša. Sezona namreč traja le eno leto, kar pomeni, da pokal lahko dobiš samo enkrat v življenju. Ko je sezone konec, je ponavadi konec tudi športne kariere, saj fantje niso profesionalni nogometaši, marveč dijaki, ki jim podenje za žogo pač leži bolj kot njihovim sošolcem. In za zmago diha tudi celo mesto. Očetje, matere, punce, strici in tete, ki navijajo noč in dan. Ki spodbujajo svoje junake. Ki bi naredili vse, da bi pokal prišel na polico njihovega mesta Odessa v Teksasu. In fantje so borijo kot panterji, kot podivjani risi, kot vojni heroji. Tudi proti nasprotnikom, ki so veliko močnejši od njih. Tudi proti ekipi Dallas Carter, ki jim obljublja faširane zrezke. Fantje imajo srce in dobrega trenerja, ki ga ne ustavi niti fatalna poškodba glavnega zvezdnika (Derek Luke), kateri hoče igrati celo z zlomljenim kolenom. Res škoda, da nisem leta 1988 vsega skupaj uspel videti še v živo.

Ocena: vredno ogleda

DIE WILDEN KERLE (nemčija 2003, mladinski, režija: Joachim Masannek, igrajo: Jimi Ochsenknecht, Wilson Ochsenknecht, Constantin Gastmann, Raban Bieling)

Samo za tiste, ki še vedno ne morejo razumeti, da Poletje v školjki ni dobilo oskarja za najboljši tujejezični film.

Ko človek gleda film tipa Die Wilden Kerle, po naše, Navihana druščina, ugotovi, da celo slovenska mladinska pustolovščina Pozabljeni zaklad sploh ni bila tako zelo slaba. V Zakladu, Poletju v školjki in v kakšni Sreči na vrvici se je namreč dogajala vrsta zanimivih reči, medtem ko se v nemški inačici zgodi bore malo. V uri in pol se namreč zgodi le ena nogometna tekma. Odločilni dvoboj za igrišče, ki so ga našim junakom vzeli starejši paglavci. Tu ni pravih vragolij, pravih otroških domislic. Tu so le fuzbal, zoprni pamži in starši, ki ne morejo razumeti, da njihovi otroci živijo za žogo. In samo pomislite, dve leti kasneje je v kina udarilo tudi nadaljevanje, ki smo ga si ga pri nas drznili vrteti istočasno z originalom. No ja, lahko bi bilo še slabše. Lahko bi vrteli tudi tretji, četrti in peti del ter nas zjebali do konca. 

Ocena: totalno sranje

HAUTE TENSION (francija 2003, grozljivka, režija: Alexandre Aja, igrajo: Cecile De France, Maiwenn Le Besco, Philippe Nahon)

Zelo krvava ljubezenska zgodba.

Haute Tension, po naše, Krvava romanca, ne skriva ničesar in si upa vse. Čisto vse. Tudi umor psa in otroka. Tudi oralni seks z odsekano glavo. To ni le film, to je ogabno perverzna juha krvi, mesa, drobovja in krikov, ob kateri celo Teksaški pokol z motorko izgleda kot povsem navadna romantična komedija. Toda pozor, film ima kljub temu stil. Film ni le navaden slasher, ali če hočete, splatter, marveč zares fina, napeta, direktna in sila brutalna ljubezenska zgodba, ki nam tik pred koncem vzame dih. Ki premore enega tistih šokantnih zasukov tipa Šesti čut, ki za razliko od filmov tipa Hide and Seek izpadejo prepričljivo, srhljivo in realno. Torej tako, da bi se lahko zgodili tudi v resnici. In tu sta Marie (Cecile De France) ter Alex (Maiwenn Le Besco), najboljši prijateljici in sošolki, ki ju lovi psihopatski morilec. Čistokrvni oboževalec filma Teksaški pokol z motorko, ki si da duška. Ki uživa, se veseli, krohota in je ponosen na svoje dosežke. Prav imate, tip je tako zelo brezkompromisen, da bi ga lahko zaposlil celo Don Vito Corleone. In tako zelo hladen, da bi ga za glavno vlogo kot za šalo vzele prav vse grozljivke o serijskih morilcih. Toda pozor, tip, sicer sezonski delavec s starim tovornjakom, ima skrivnost. Veliko skrivnost. Skrivnost, ki vam jo bo izdal čisto na koncu. Skrivnost, ki jo boste odnesli s sabo v grob. Tako je, Haute Tension je tako zelo grozljiv, da si o njem ne boste upali govoriti niti čisto potiho.   

Ocena: mojstrovina

THE JACKET (zda 2005, znanstveno fantastična drama, režija: John Maybury, igrajo: Adrien Brody, Keira Knightley, Jennifer Jason Leigh, Kris Kristofferson, Kelly Lynch, Brad Renfro, Daniel Craig)

Back to the Future, kjer pravljico zamenja kruta realnost.

»When you’re dead, the one thing you want is to come back,« razlaga Jack Starks (izvrstni Adrien Brody), vojni veteran, ki ne more umreti. Ki umre in oživi. Vedno znova in znova. Tip je kot mačka, le da ima še več življenj. In kot zombi, le da ne razpada in da ni zloben. Ko umre, oživi. Ko oživi, umre. Ko spet umre, pa spet oživi. Okej, toda kaj, ko ne oživi v istem življenju, marveč se prestavi nekaj let naprej. Nekaj let v prihodnost, ki je vedno odvisna od njegove preteklosti. Še posebej, ko ga vtaknejo v umobolnico in na njem izvajajo posebno terapijo, kjer ga oblečejo v prisilni jopič, v the jacket iz naslova filma, ga zaprejo v predal za trupla in nanj pozabijo za kakšen dan ali dva. Nič zato, Jack se ne pritožuje, saj ga samo takrat usekajo spomini, flashbacki, ki so dejansko flashforwardi. Spomini, ki jih mora urediti. Spomini, katerim mora spremeniti potek dogodkov in se sprehoditi po svoji prihodnosti. Natančneje, po prihodnosti mladenke Jackie Price (Keira Knightley), v katero se je zaljubil. Izjemno originalen, domiseln, briljantno posnet, še boljše zmontiran in odlično odigran ego trip, pri katerem morate paziti, da še vam ne zmeša možganov.

Ocena: mojstrovina

DOUBLE ZERO (francija  2004, komedija, režija: Gerard Pires, igrajo: Ramzy Bedia, Eric Judor, Georgianna Robertson, Eduard Baer, Rossy De Palma)

Spies Like Us.

Davnega leta 1985 je John Landis posnel komedijo Spies Like Us, kjer sta Chevy Chase in Dan Aykroyd igrala dva bedaka, ki ju je CIA izbrala za svoja tajna agenta in ju poslala na najnevarnejšo misijo vseh časov. Gerard Pires, režiser nepozabnega Taksija iz leta 1998, sedaj počne isto, le da glavni vlogi igrati Ramzy Bedia in Eric Judor ter da gre za parodijo filmov o Jamesu Bondu. Očitki, da je vse skupaj brez možganov, so povsem odveč, saj gre za zabavno, ravno prav neumno, dinamično in vseskozi gledljivo oslarijo, kjer svoj del pogače odnese tudi Georgianna Robertson, ki igra zlobno punco glavnega negativca, kateri hoče s posebnim sprejem vse moške našega planeta narediti neplodne in impotentne. Za poletni oddih, plus prizor z zajcem, ki ga proglašam za takojšnjo klasiko.

Ocena: vredno ogleda

BEWITCHED (zda 2005, komedija, režija: Nora Ephron, igrajo: Nicole Kidman, Will Ferrell, Shirley MacLaine, Michael Caine, Jason Schwartzman)

Največja oslarija leta 2005.

Ko sem leta 1998 videl komedijo Practical Magic, kjer je Nicole Kidman ravno tako igrala čarovnico, sem bil prepričan, da ne gre nižje. Da se slabšega filma ne da posneti. In da Nicole nikoli več ne bo tako zelo neumna, da bo spet zaigrala čarovnico. In minilo je sedem let. Sedem let, ki so šla v nič. Sedem let, kjer ne šteje niti oskar za dramo The Hours. Sedem let, kjer ji ne bomo priznali filmov The Others, Eyes Wide Shut, Dogville, Cold Mountain, The Interpreter in Birth. Že ko je posnela bedarijo The Stepford Wives, nam je zavrelo. Tako močno, da ne bi smela posneti ničesar podobnega. Kaj šele slabšega. Ali bog ne daj tako zelo slabega, otročjega in oslovskega kot je Bewitched, kjer spet igra čarovnico. Natančneje, čarovnico, ki noče biti več čarovnica. Čarovnico, ki bi rabila psihiatra. Čarovnico, ki hoče zaživeti normalno, si najti službo in se zaljubiti. In mimo pride propadli hollywoodski zvezdnik Jack Wyatt (Will Ferrell), ki si hoče kariero rešiti z rimejkom stare črnobele serije Bewitched, zgodbe o čarovnici, ki ni hotela biti več čarovnica. In ker za glavno žensko vlogo noče znane igralke, najde našo Nicole in seveda nima pojma, da mu čarovnico, ki noče biti več čarovnica igra čarovnica, ki noče biti več čarovnica. In potem sta tu še njen očka Michael Caine ter njena filmska mama Shirley MacLaine, ki nimata pojma, kaj naj pravzaprav počneta s tako grozljivo povprečnim scenarijem. Nič drugače ni tudi z Nicole Kidman, ki odigra eno najslabših vlog v celotni filmski zgodovini, in z Willom Ferrellom, ki se mu vidi, da ne uživa. Da bi rad v boljši film. Da se sprašuje, zakaj je bil tako zelo neumen, da je sprejel tako navadno vlogo. In to v filmu, ki ga je režirala Nora Ephron, avtorica uspešnic Sleepless in Seattle, Michael in You’ve Got Mail. Pač film, ki dela sramoto čarovnicam, ki bi se skupinsko zažgale na grmadi, če bi dosegle, da ga sploh ne bi posneli.

Ocena: totalno sranje

MR. & MRS. SMITH (zda  2005, akcijska komedija, režija: Doug Liman, igrajo: Brad Pitt, Angelina Jolie, Vince Vaughn, Adam Brody, Kerry Washington, Keith David)

Bedasta reciklaža veliko boljših filmov.

Mr. & Mrs. Smith, ali če hočete, Vojna zakoncev Rose, ali še boljše, Resnične laži, ves čas izgleda kot domači video posnetek Brada Pitta in Angeline Jolie. Kot njun privatni home video, ki je zares všeč samo njima. Kot tisti zloglasni filmček Pamele Anderson in Tommyja Leeja, kjer so za PG-13 pač izrezali vse seksualne prizore. In tu je cela kopica neumnosti. Od policije, ki pride samo zaradi majhnega prepira, do neprebojnih jopičev, ki jih nosita samo Brad in Angelina. Gospod in Gospa Smith, poklicna morilca, ki za orgazem potrebujeta sila nasilno predigro. In ko se tako veselo mlatita, nas seveda spomnita na korejski film Gojitmal, kjer je ljubimca vzburjal tepež po hrbtu in riti. Ko prideta do konca, do zaključne baletne akcije, pa se vprašamo, če morda ne gledamo novega filma Johna Wooja, ki je pač pozabil na belega goloba. Pa vendar, film je v domačih blagajnah pustil blizu dvesto milijonov dolarjev, kar dokazuje, da sta Pitt in Angie po mnenju večine najbolj atraktiven par na Zemlji, ki si lahko privošči tudi takle bedast filmski izlet.  

Ocena: nič posebnega

 

21 komentarjev na “Recenzije: Napoleon Dynamite, Fantastic Four, A Love Song for Bobby Long, Friday night Lights, Die Wilden Kerle, Haute Tension, The Jacket, Double Zero, Bewitched, Mr. & Mrs. Smith”

  1. Geco pravi:

    Haute Tension je carska grozljivka pa še dober OST ma (hint Muse-New Born).

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ena najboljših iz zlate dobe francoskega hororja.

  3. Filip pravi:

    Se strinjam glede Haute Tensiona, tudi meni je bil noro dober. Prav tako pa se strinjam tudi glede Bewitched – eden večjih failov v Kidmanovi karieri, Practical Magic mi je bil vsaj všečen, celo Stepford Wives je bil boljši.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Meni je Practical Magic porazno slab in tečen, toda Bewitched je še slabši, kar je skoraj neverjetno. Stepford Wives je prav tako za en drek, a proti Bewitched je za oskarja.

  5. lily pravi:

    Napoleon Dynamite je en čuden film. Ko sem ga pogledala, sem ga pozabila že čez 5 minut, ampak ima neko sporočilo … kljub vsemu se ti film vtisne v spomin. Vseeno me ni dovolj prepričal. Dejstvo pa je, da taki tipi tudi zares obstajajo.

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Pozabila čez 5 minut? Uf, jaz ga ne bom pozabil nikoli, že zaradi likov ne, tako so odpičeni, da jih zlepa ne najdeš nikjer drugje. Niti v resničnem lajfu.
    Sicer pa je meni to v prvi vrsti strašnp zabavna in odklopljena komedija, kjer vedno znova crknem od smeha.

  7. Papir pravi:

    Meni ni bil tako zanič Practical Magic, soundtrack je fuuul lep. In Nicole mi je bila v tem filmu skoraj najlepša od vseh, ne vem, ali zaradi frizure ali kaj … Prav par dni nazaj je bil spet na sporedu, drugače pa sem ga gledala pred mnogo mnogo leti v kinu. Tega drugega pa še nisem videla.

  8. smoger pravi:

    Končno si si ogledal film ‘The Jacket’.
    Lepo, lepo. Film je čisti presežek. Za v privat zbirko poleg Mementa, Mullholand Dr.,Butterfly effect,Donnie Darko,…
    Film lepo pokaže, da potovanje v času ni neizvedljivo. Punčka je edina vez (zraven ‘vojnega obeska’) za svetlobo. Vse se na koncu poravna. Dobra igra tudi ‘glavnega’ psihiatra.

  9. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Smoger, videl sem ga že pred petimi leti, saj so tele recenzije iz arhiva, se pa strinjam, da je vrhunski, zato mi res ni jasno, da so mu gledalci tako grdo obrnili hrbet. Memento je dober, a nisem tako navdušen kot ostali, Butterfly Effect je odličen, Donnie Darko me ne prepriča, Mullholand Drive pa mi prav tako ni všeč.

    Papir, uf, meni pa je grozno slab. Tako zelo, da se soundtracka niti ne spomnim.

  10. Papir pravi:

    Neee, evo, priporočam, da soundtrack poslušaš kar tako. Zelo umirjen in sami dobri komadi, vsebuje tudi nekaj izvirne filmske glasbe s krasno melodijo (ma ne vem, kdo je avtor). Eden lepših soundtrackov, komot pozabiš, za kateri film gre.

  11. Simon pravi:

    Tega Haute Tensino pa ne razumem. Saj vem zakaj se gre pa to. Samo če začnem razmišljat npr kak je ono možno ko se je npr ona plazla naokoli “on” je pa not ubijal. Pa hoče telefon priklopit. Kaj to je mela kake preskoke al kaj? Pa tisto z svetilko v topli gredi. Z kom se je ona sploh potem tepla? Kdo jo je davo oz. koga je ona? Pa na pumpi koga se je prodjalec tak bal oz. komu je pomežiknil ko je šel po viski.
    Je pa res da je zelo dobra grozljivka pred katero se lahko skrijejo ti ameriški “hororji”.

  12. Filip pravi:

    Pogledal še The Jacket in mi je bil všeč, morda ne ravno za 5/5.

    Papir – se strinjam, odličen soundtrack mi je še najbolj ostal v spominu. Napisal ga je pa Alan Silvestri (Back to the Future, CAST AWAY, Stuart Little, Contact, ipd.)

  13. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Simon, logika pri takih filmih resda malo zataji, če jih gledaš tako zelo natančno. Lahko pa gledaš tudi tako, da so vsi ti prizori tudi v njeni glavi in jih v resnici ni bilo.

  14. Simon pravi:

    Ja saj možgane na off pa bo :) drugace pa je res dobra grozljivka.

  15. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Televizija 34 pravi:

    [...] ko si najde partnerja Esqueleta (Hector Jimenez), lokalnega čudaka in Forresta Gumpa, še enega Napoleona Dynamitea, s katerim fura čisto pravi tag team. Prve tekme so seveda katastrofa, saj zgubljata kot po [...]

  16. Recenzija: Piranha « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] Aja je mojster za poklone. To je dokazal  z odličnim Haute Tension, kjer se je poklonil slasherju, z vrhunskim The Hills Have Eyes, kjer se je poklonil izvirniku Wesa [...]

  17. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Arhiv Bloga » Recenzije: Source Code, Captain America: The First Avenger pravi:

    [...] lovi ter sproti tuhta, kako bi čim bolj navdušil gledalca. To pomeni, da je daleč od kakega The Jacketa, ki nam je s podobno tematiko skuril možgane, je pa vendarle povsem dostojen znanstveno [...]

  18. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » LIFFe 2011: Terri pravi:

    [...] ste videli Napoleon Dynamite, potem vam Terri, še en film o čudaškem junaku, ne bo čisto nič posebnega. Pa še vleče se, [...]

  19. Recenzije « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] inovativno, skulirano in hudo zabavno komedijo, kjer v prvi vrsti stoji tudi Jon Heder, kultni Napoleon Dynamite. In pozor, tale komedija se dogaja na ledu. Med drsalkami Chazza Michaela Michaelsa (Will Ferrell) [...]

  20. IZTOK faking GARTNER » Umrla Nora Ephron pravi:

    [...] This is My Life, Sleepless in Seattle, Mixed Nuts, Michael, You’ve Got Mail, Hanging Up, Bewitched in Julia & Julia, režirala pa je filme This is My Life, Sleepless in Seattle, Mixed Nuts, [...]

  21. IZTOK faking GARTNER » Recenzije pravi:

    [...] Garrett) Let’s go surfin’. Malce slabše nadaljevanje zelo prepričljivega in svežega originala, kjer se naši štirje junaki spopadejo z zelo nevarnim srebrnim surferjem iz vesolja, ki hoče [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !