Recenzija: Pirates of the Caribbean trilogy

1.06.2010 ob 23:51

PIRATES OF THE CARIBBEAN: The Curse of the Black Pearl

Pirati s Karibov so žanrska poslastica, ki so gusarjem vrnili vse tisto, kar sta jim vzela Pirates Romana Polanskega in Cutthroat Island Rennyja Harlina. Čudovita družinska zabava, ki enkratno zmeša stari dobi swashbuckling, pravljična potovanja legendarnega Sinbada, dovršene posebne efekte in nostalgične matinejske avanture iz zlate dobe Hollywooda. Vse skupaj je zapakirano tudi v dramaturško prepričljivo, karizmatično, karakterno dovršeno, izjemno dinamično, razkošno, gledljivo, očarljivo in zabavno morsko pustolovščino, ki je nismo v tako osupljivi žanrski obliki dobili še nikoli. Pirati s Karibov imajo vse, kar mora imeti dober pustolovski film. Vse, kar je imel tudi Indiana Jones, in vse, kar so imele stare dobre avanturistične klasike Captain Blood, The Black Pirate, The Crimson Pirate, The Sea Hawk in recimo Treasure Island. Pirati s Karibov so moderna predelava vseh teh omenjenih klasik, ki spomnijo tudi na kultni Jason and the Argonauts, in nepozabni The Goonies, kjer sem se nazadnje tako zelo zabaval. Glavni je Johnny Depp, pirat Jack Sparrow, čista kopija Keitha Richardsa in nadgradnja Errola Flynna ter Douglasa Fairbanksa, ki ima neporavnane račune s piratom Barbosso (fenomenalni Geoffrey Rush), novim kapitanom ladje Black Pearl, ki v svojo maščevalno zgodbo vplete tudi postavnega kovača Willa Turnerja (Orlando Bloom) in guvernerjevo (Jonathan Pryce) hčerko Elizabeth Swan (Keira Knightley), ki jo hoče poročiti povzpetni Norrington (Jack Davenport), član kraljeve britanske mornarice, ki seveda prezira gusarje in njihov način življenja. Akcijski prizori so narejeni več kot odlično, scenografija jemlje dih, režiser Gore Verbinski, ki je imel za sabo filme The Ring, Mouse Hunt in The Mexican, pa režira še bolje od Stevena Spielberga. Posadka kapitana Barbosse, ki ugrabi Elizabeth Swan in ki jo pesti starodavno prekletstvo, kjer možje ob stiku s polno Luno postanejo okostnjaki, premore tako zelo pestre like, da bi bilo nerodno celo rezidentom planeta Tatooine iz Vojne zvezd, scenarij pa kljub pretiravanju ohrani stik z amtosfero in gledalca posrka v dogajanje.

Ocena: mojstrovina

PIRATES OF THE CARIBBEAN: Dead Man’s Chest

Pirati s Karibov 2 so za Pirate s Karibov 1 to, kar je bil Aliens za Aliena in Terminator 2 za Terminatorja 1. Vsega je več, vse je še bolj razkošno, še bolj divje, še bolj zabavno, še bolj dinamično, še bolj glasno. In kar je najbolj pomembno, čisto vse spet učinkuje in gledalcu ponudi še eno žanrsko mojstrovino, ki ji pravzaprav ne manjka ničesar, saj celo številni zapleti, katerih bi bila vesela tudi kaka mehiška telenovela, učinkujejo znotraj konteksta vizionarske pravljice. Tokrat je namesto Barbosse zloben Davy Jones (Bill Nighy), verjetno najbolj zajeban filmski negativec vseh časov. Hobotnica na dveh nogah, človeški ligenj, pošast brez srca, preklet za vedno in postavljen na čelo ladje Flying Dutchman. V bistvu podmornice, katere posadko sestavljajo izgubljene duše, ”ribji” ljudje, ki ga častijo kot boga in ubogajo njegove zlobne želje. Da je med njimi tudi Bootstrap Bill (Stellan Skarsgard), oče Willa Turnerja, seveda ni treba posebej poudarjati, saj gre za enega ključnih zapletov zgodbe. Da Jacku Sparrowu in kompaniji, kjer svojih pet, ali še bolje, deset minut, spet dobi Elizabeth Swan, največ težav povzroča orjaški kraken, ki ga vodi prav Jones, pa je prav tako pomemben moment drugega poglavja. Posebni efekti in maska, s katerimi so ustvarili Jonesa in njegovo ribjo ekipo, jemljejo dih, zasuki okoli skrinje, kjer se skriva Jonesovo srce, pa držijo napetost do konca, ko se premierno pojavi tudi Tia Dalma (izvrstna Naomie Harris), strašljiva vudu svečenica, okoli katere se bo zavrtelo tretje poglavje gusarske sage. Strašno zabavne in dinamično prepričljive so sekvence na otoku, kjer Jacka Sparrowa ujame ljudožerko pleme, in kjer se skupaj z Willom Turnerjem in Norringtonom podijo po orjaškem lesenem kolesu. Zares enkratni in grozljivo zabavni so prej omenjeni možje Davyja Jonesa, ki presežejo celo pestrost in izvirnost gusarjev kapitana Barbosse. Atmosfera in dinamika podajanja zgodbe pa sta tako dovršeni, da gledalec nima pojma, da gleda več kot dve uri trajajoč film, saj izgubi občutek za čas in se gibljivim slikam prepusti z dušo in telesom.

Ocena: mojstrovina

PIRATES OF THE CARIBBEAN: At World’s End

Veličasten zaključek gusarske sage, ki jo lahko mirne duše primerjam z Gospodarjem prstanov, zaradi vseh mogočih zapletov resda izgleda kot tretjerazredna mehiška telenovela, kjer se v eni zgodbi prepleta nešteto takšnih in drugačnih štorij, toda to začuda ne moti in je pravzaprav razumljivo ter pričakovano. Drži, tretje poglavje ni tako zelo razkošno, divje in hitro kot prva dva, je pa zato toliko bolj pozersko, da ne rečem afnasto, za svoje dobro, da ne bo pomote. Jp, Johnny Depp se v vlogi Jacka Sparrowa afna še stokrat bolj kot prej, saj mu dodajo številne dvojnike in ga pahnejo na “konec sveta”, v svet halucinacij in delirija, v zajebani egotrip, kamor ga prideta iskat tudi Will Turner in Elizabeth Swan, ki se prav tako afnata z velikim užitkom. Kot kapitan Barbossa, ki ga Tia Dalma obudi od mrtvih, kot Davy Jones, ki mora kloniti pred hinavskim britanskim admiralom Cutlerjem Beckettom (Tom Hollander), ki mu je uspelo dobiti njegovo srce. Res je, tretje poglavje, kjer se afna tudi zloglasni gusar Sao Feng (Chow Yun Fat) in kjer na zborovanje vseh piratov pride celo Keith Richards, oče Jacka Sparrowa, do konca in naprej obvlada afnanje in poziranje, kar je prav, saj v en film stlači Sparrowa, Barbosso, britansko mornarico, ljubezensko zgodbo Willa in Elizabeth in Davyja Jonesa, ki se na koncu premlatijo med sabo in sklenejo na desetine skrivnih kupčij, kjer namočijo drug drugega.  Tu ni pravil. Tu lahko vsak počne vse. Tu se lahko vsak spajdaši z vsakim, saj meje med sovražniki in prijatelji ni. Toda pozor, nasprotniki morajo tokrat stopiti skupaj, saj jim grozi skupni sovražnik. Britanska mornarica, ki z vsakim posebej sklene tajni dogovor. In prav vsi, kot sem že povedal, igrajo dvojno igro. Prav vsi se hinavsko dogovorijo za reševanje svoje riti. Prav vsi so v prvem planu. In prav vsi hočejo zase vzeti pet minut slave, pet minut afnanja pred kamero, kjer se ves čas nastavljata tudi opica in papagaj. Jasno, na krovu Holandca je spet Davy Jones, ogabni ligenj, mister Octopus, ki ga skrbi za njegovo srce in za nostalgijo po boginji Kalipso. Tu sta tudi Will Turner in Elizabeth Swann, ki zapleteno zgodbo nategneta v neskončnost. Takšni so tretji Pirati. Zmedeni in taki, da od navdušenja kar pokajo po šivih. Toda šivi zdržijo vse pritiske. Od začetka do konca. In šivi skupaj držijo zares veličasten zaključek super uspešne trilogije, ki je gusarjem vrnila čast, imidž in vse tisto, kar so jim vzeli slabi film. Najdaljše in skoraj tri ure dolgo poglavje, ki bo drugo leto dobilo še eno nadaljevanje, je morda kanček slabše od svojih predhodnikov, toda še vedno je prvovrstna zabava in žanrska poslastica, ki ne pozabi na prepričljivo dramaturgijo, dodelane karakterje in na dialoge, ki jih takšne pravljice ponavadi nimajo.

Ocena: presežek

 

6 komentarjev na “Recenzija: Pirates of the Caribbean trilogy”

  1. Filip pravi:

    Enkica je res sveža in zelo zabavna avantura, medtem ko je drugi precej slabši vendar vseeno precej zabaven. Kar pa se tiče trojkice..meni se je zdela strašno dolgočasna pa še noga mi je zaspala v kinu in se nisem uspel posvetiti filmu. So pa vsi trije vizualne poslastice, ki bi jih takoj pogledal že samo zato, da bi napasel oči.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Hm, meni je drugi del skorajda boljši, saj ima vsega več, pa še bolj zabaven in domiseln je. Trojka je resda nekoliko slabša od obeh, a kljub dolžini prav nič dolgočasna, saj se nenehno nekaj dogaja in zapleta ter razpleta.

  3. Recenzija: Rango « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] kameleonu Rangu, ki ga vrhunsko govori Johnny Depp. Da je Ranga režiral Gore Verbinski, avtor Piratov s Karibov, torej ni naključje. In Verbinski res raztura, Verbinski ima vizijo, atmosfero in gušt, ki mu ga [...]

  4. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Arhiv Bloga » Recenzije: Pirates of the Caribbean: On Stranger Tides, Bridesmaids, Barney’s Version pravi:

    [...] kot film, ki so ga posneli na silo, povsem po nepotrebnem. Še več, četrti Pirati delajo sramoto prvim trem delom, kar pomeni, da je manjko Orlanda in Keire še najmanjši problem. Filmu manjka boljša atmosfera, [...]

  5. IZTOK faking GARTNER » Recenzije: Josef, The Pirates! Band of Misfits pravi:

    [...] Zdela se mi je nekam poceni, prazna, premalo dodelana in celo dolgočasna, pač neka wannabe kopija Piratov s Karibov, če pavšaliziram. In tu je gusar Pirate Captain (Hugh Grant), ki je prepričan, da bo zmagal na [...]

  6. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: The Lone Ranger pravi:

    [...] razumem hejtanja tega filma, te kavbojske inačice Piratov s Karibov, ki jo je ravno tako režiral Gore Verbinski. Čisto okej družinska zabava je. Gledljiv, [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !