IZTOK faking GARTNER

« | | »

Televizija 26

30.04.2010

AMERICAN PIE: BAND CAMP (zda 2005, komedija, režija: Steve Rash, igrajo: Tad Hilgenbrink, Arielle Kebbel, Eugene Levy, Jason Earles, Tara Killian, Crystle Lightning, Chris Owen, Ginger Lynn)

Četrta Ameriška pita, ki so jo posneli samo za video tržišče, izgleda tako, kot da bi jo sestavili iz odvečnih prizorov prejšnjih Pit.

American Pie: Band Camp, kjer boste od stare garde našli le Jimovega očeta Eugenea Levyja in Chucka Shermana, ki ga še vedno igra Chris Owen, je bil posnet v tri krasne. Kar tako. Bolj za šalo kot zares. Pa čeprav je glavni Stiflerjev mlajši brat Matt Stifler (Tad Hilgenbrink), ki hoče seveda ujeti slavo legendarnega Stevea Stiflerja, ki ga je kot veste igral Sean William Scott. Nič čudnega, da ga vtaknejo v kamp za piflarske glasbenike, kjer se mora poboljšati in najti samega sebe. To je za norca kot je mali Stifler seveda huda kazen, zato se odloči, da bo s seboj vzel vrhunsko snemalno opremo in na trak ujel seksualne prigode piflarjev, ki se jim bodo potem na ves glas režali njegovi kolegi. Premalo navihano, polno dolgočasnih klišejev in morda simpatično za najstnike, ki so zamudili prve tri dele franšize.

Ocena: nič posebnega

CALL ME: The Rise and Fall of Heidi Fleiss (zda 2004, drama, režija: Charles McDougall, igrajo: Jamie Lynn DiScalla, Saul Rubinek, Robert Davi, Brenda Fricker, Corbin Bernsen, Emmanuelle Vaugier)

Zelo dinamična, gledljiva in ravno prav drzna biografija kontroverzne hollywoodske zvodnice Heidi Fleiss.

Jamie Lynn DiScalla, mala Meadow Soprano, igra Heidi Fleiss, znamenito in markantno zvodnico, ki je v devetdesetih z dekleti oskrbovala prav vse hollywoodske pomembneže. Tudi Charliea Sheena in Toma Sizemorea, ki je potem postal celo njen fant. Kariero je začela kot visoko leteča prostitutka pri zloglasni madame Alex (Brenda Fricker), v postelji gostila številne vplivne poslovneže, producente, igralce, režiserje in športnike, spoznala iznajdljivega madžarskega emigranta Ivana Nagyja (Robert Davi), Alexovi prevzela posle in postala številka ena. Zelo zvezdniška, popularna in medijsko zanimiva dama, ki je furala flashy lifestyle in strankam zagotovila dober seks ter mlada dekleta. Vse dokler je ni ob steno pritisnil FBI, kateremu ni hotela izdajati podatkov svojih strank. V zaporu je preživela le 20 mesecev, se vrnila kot lastnica prestižnega butika, ohranila imidž in razkošno življenje ter se začela zavzemati za legalizacijo javnih hiš. Presenetljivo dobra, solidno odigrana in prepričljiva tv dramica, ki bi je bila vesela prav vsaka slavna ženska. Ali kot je dejala resnična Heidi Fleiss: »Pri sojenju me najbolj moti to, da moram vstajati zgodaj zjutraj, saj tega nisem navajena.«

Ocena: vredno ogleda

SIDEWAYS (zda 2004, komična drama, režija: Alexander Payne, igrajo: Paul Giamatti, Thomas Haden Church, Virginia Madsen, Sandra Oh, Marylouise Burke)

Moški na robu živčnega zloma.

Ko je Alexander Payne leta 2002 posnel film About Schmidt, sem vedel, da je dosegel vrhunec. Da je posnel svoj najboljši film, ki je bil hkrati tudi eden najboljših filmov Jacka Nicholsona in eden najboljših filmov leta 2002. Višje namreč ni šlo. Pa četudi bi posnel About Schmidt 2, pa čeprav je tokrat posnel moško verzijo Thelme in Louise, ali če hočete, parafrazo Almodovarjeve klasike Ženske na robu živčnega zloma. Pač simpatična, sveža, gledljiva, iskrena in na žalost malce predolga ter premalo zabavna odisejada dveh moških, Jacka (Thomas Haden Church), postavnega, pohotnega in samozavestnega žrebca, ki mu do poroke manjka samo še teden dni, in Milesa (Paul Giamatti), na vino usekanega, depresivnega pisatelja in učitelja, ki bi lahko igral v kateremkoli filmu Woodyja Allena. Še posebej v filmu Sleeper, kjer bilo glavnemu junaku ravno tako ime Miles. In najboljša prijatelja si privoščita sedem dni dopusta. Sedem zadnjih dni pred poroko. Sedem dni, v katerih nameravata uživati, seksati, žurati in piti vino. Toda zdela ju slaba volja. Zdela ju prihajajoča kriza srednjih let. Zdelajo ju neuspehi. Okej, Jack se resda veselo zabava z energično Sandro Oh, Miles pa se počasi zaljublja v njeno prijateljico Virginio Madsen, toda to ni dovolj za srečo. To ni pričakovana katarza. To ni načrtovani raj pred peklom. Pač film, kjer morata dva moška doživeti nekaj zanimivih prigod, da zaštekata stari dobri pregovor o tem, da je najljubše doma kdor ga ima. In ja, zakaj za vraga so za najboljšo stransko vlogo nominirali Virginio Madsen in Thomasa Hadena Churcha ter pozabili na Paula Giamattija?

Ocena: vredno ogleda

THE BROTHERS GRIMM (zda 2005, pravljica, režija: Terry Gilliam, igrajo: Matt Damon, Heath Ledger, Peter Stormare, Lena Headey, Jonathan Pryce, Monica Bellucci)

Greatest Hits.

Skrivnost bratov Grimm izgleda natanko tako, kot bi ga režirala brata Grimm. Jasno, režiral ga je Terry Gilliam, katerega filmi so vedno izgledali kot pravljice bratov Grimm. In če nekdo, katerega filmi so vedno izgledali kot pravljice bratov Grimm, režira film o bratih Grimm, potem ne more zgrešiti. Potem resnično uživa in nam servira prav vse pravljice slavnih bratov. Njun “the best of”, njun ”greatest hits”, kjer boste našli tudi svoje otroštvo. Prav imate, Skrivnost bratov Grimm je zgodba o času, ko so bile pravljice resnične. O času, ko so bili vsi gozdovi začarani, in o času, ko so hotele krastače pravi oralni seks. In v tistih časih sta živela tudi brata Jacob (Heath Ledger) in Wilhelm (Matt Damon) Grimm. Zvezdniška pravljičarja in prevaranta, ki sta ljudi okoli prinašala s fikcijo. S svojim domiselnim in tehnično dovršenim šovom, kjer so po zraku letale celo čarovnice. Jasno, ljudje so jima verjeli, saj sta to, kot sem dejal že prej, počela v času, ko so bile pravljice resnične. Toda pozor, brata sta kmalu dobil konkurenco. Čisto pravi začarani gozd, kjer volkodlak krade deklice, kjer drevesa hodijo okoli in kjer v visokem stolpu prebiva 500 let stara kraljica Monica Bellucci. Gospa, ki si želi večne lepote in se zaljubljeno gleda v svoje ogledalo. Saj veste: »Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?« In ker Monica lente ne da naprej, majhno vasico ob gozdu čaka sodni dan, ki seže celo do zloglasnega francoskega generala Delatomba (Jonathan Pryce), kateri bratoma zaukaže, da morata stvari postaviti na svoje mesto. Toda pozor, konkurenca ni konkurenca, konkurenca je pravljica. Resnična zgodba brez srečnega konca, kjer ni maket. Kjer so resnični uroki in resnične čarovnice. In ravno zato je Skrivnost bratov Grimm tako zelo kul, saj se pionirja pravljic znajdeta v resnični pravljici, kjer ju čakajo številna presenečenja, ki jih nimajo niti njune pravljice. In ravno zato tako izvrstno funkcionira tudi narcisoidni italijanski general Cavaldi, ki ga enkratno igra Peter Stormare, da o koncu, ki obljublja menage a trois s pogumno pustolovko Leno Headey niti ne začnem razpravljati. Pač pravljica, ki si za razliko od pravih pravljic lahko dovoli več nasilja in pohotno krastačo.

Ocena: presežek

SHARK TALE (zda 2004, risanka, režija: Bibo Bergeron, Vicky Jenson, Rob Letterman, glasovi: Will Smith, Jack Black, Robert De Niro, Renee Zellweger, Martin Scorsese, Angelina Jolie, Ziggy Marley, Doug E. Doug, Peter Falk, Michael Imperioli, Vincent Pastore)

Hip hop Nemo.

Kraljestvu morskega psa, hip hop Nemu, ali če hočete, hip hop Botru, manjka vse tisto, kar sta imela Shrek in Nemo. Ali še boljše, kar je imela Mala morska sirena. Manjkajo vse tiste drobne čarobnosti, tiste majhne očarljivosti, ki računalniški animaciji in posebnim efektom dodajo dušo. Dalmatinski gušt, ki so ga tokrat pač zamenjali hitri rezi, želja po še hitrejšem zaslužku in izjemno pester ter hkrati izjemno prazen morski svet. Pač reklama za pralni prašek, za novo avtopralnico, ki bi zares vžgala samo kot pet minutni MTV video spot. Za celovečerno risanko je namreč premajhna. Preveč luknjasta. Preslabo napisana. Kot Costnerjev Waterworld in Levinsonova Sfera. In ravno zato zgodbica o ribici (Will Smith), ki si želi postati zvezda in se mora zato spoprijateljiti z vegetarijanskim morskim psom (Jack Black) ter si nakopati sovraštvo njegovega mafijskega očeta (Robert De Niro), ni dosegla uspeha svojih predhodnikov. Uspeha, ki si ga je želela tako močno, da je pozabila na vse drugo. Tudi na svojo kvaliteto in na svoj scenarij.

Ocena: nič posebnega

AMERICA’S SWEETHEARTS (zda 2001, komedija, režija: Joe Roth, igrajo: Julia Roberts, John Cusack, Catherine Zeta Jones, Billy Crystal, Hank Azaria, Seth Green, Stanley Tucci, Christopher Walken, Alan Arkin, Larry King)

Film, ki bi ga morali videti vsi znani hollywoodski pari.

America’s Sweethearts je film o Hollywoodu, ki ga bodo razumeli tudi tisti, ki za Hollywood niso niti slišali. America’s Sweethearts je ravno tako film o znanih filmskih parih, ki bo všeč tudi tistim, ki nimajo pojma, kaj so to znani filmski pari. Režiral ga je Joe Roth, nekdanji šef studia Disney, režiser pozabljenih filmov Coupe de Ville in Revenge of the Nerds 2, kar pomeni, da ga je režiral nekdo, ki se na Hollywood in na znane filmske pare spozna več kot odlično. Pred leti ga je imel v glavi že Billy Crystal, se pravi tip, ki obvlada zakulisno hollywoodsko sceno, saj je nekajkrat zapored vodil podelitev oskarjev. Potem so ga dali na stranski tir. Vse do leta 2001, ko sta glavne vloge sprejeli Julia Roberts in Catherine Zeta Jones, dve takrat najsvetlejši ameriški zvezdnici. Billy se je moral zadovoljiti s stransko vlogo, zelo zanimivo pa je dejstvo, da so prvo violino zaupali ravno Johnu Cusacku, igralcu, ki nikakor ne sodi v zakon s Catherine Zeta Jones, torej v sanjski hollywoodski par, ki snema uspešnico za uspešnico. Pa vendar, John Cusack je ravno prav naiven in simpatičen, da nas ne moti preveč, še posebej takrat, ko ugotovimo, da ga je Jonesova zamenjala s Hankom Azario, ki igra španskega žrebca. America’s Sweethearts je torej film o zakonu Dona Johnsona in Melanie Griffith, ki se je čez čas raje odločila za Antonia Banderasa, le da vse tri prikaže kot karikature in jim doda še Julio Roberts, ki tokrat ni zvezda, marveč povsem navadna ženska in sestra glavne zvezdnice. Kaj se zgodi, ko ima najbolj znan hollywoodski par v ognju novo uspešnico, ki pa lahko pogori, saj sta se ločila in postala smrtna sovražnika? Odgovor bi verjetno bolje serviral kak Woody Allen, kar pa niti ni tako velik problem, saj je Joe Roth zbral učinkovito in zelo prepričljivo plejado igralcev, ki rešujejo luknje v scenariju, zabavajo gledalce, kratkočasijo celo sami sebe in nas prepričajo, da gledamo smešen, ravno prav insajderski in gledljiv filmček za nedeljsko popoldne.

Ocena: vredno ogleda

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 30.04.2010 ob 01:25 pod recenzije. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

5 odgovorov na “Televizija 26”
  1. Papir - 30.04.2010 ob 09:03

    jojoj, brothers Grimm so mi bili precej grozljivi (no, saj je v skladu s pravljicami). Sem pa včeraj gledala tazadnjega Potterja in me je bilo prav strah! To že ni film za otroke, pretty freaky!

  2. IZTOK GARTNER - 30.04.2010 ob 17:19
    IZTOK GARTNER

    Zadnji Potter je najbolj temačen in meni osebno daleč najboljši:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/08/01/recenzije-harry-potter-vsi-filmi/

  3. Animirani maraton « IZTOK GARTNER - 3.02.2011 ob 05:58

    [...] paleta odličnih pesmi, kjer Ain’t No Sunshine zapoje tudi Michael Jackson. Dosti bolje kot Shark Tale, morda malce manj čarobno kot Little Mermaid in ne tako dodelano kot Little Nemo, a vseeno dovolj [...]

  4. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Lord of the Rings Trilogy - 7.07.2011 ob 06:01

    [...] kot tudi glede dinamike, dramaturgije in same izvedbe prizorov. Tole je še bolje od pravljic bratov Grimm in Hansa Christiana Andersena. Z ozadjem, ki prekaša raj in pekel, ki sta bila vedno najbolj znana [...]

  5. Recenzije: SeeFood, The Dolphin: Story of a Dreamer « WELCOME TO GARTNERLAND - 9.06.2012 ob 01:27

    [...] in znanje bolj izkušenih animatorjev, je pa vsekakor dosti bolše in bolj simpatično od kakega Shark Talea, ki je bil kljub orjaškemu budžetu in številnim zvezdnikom čisti [...]

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !