Kultne grozljivke 4

30.04.2010 ob 18:15

BLOOD FEAST (zda 1963, grozljivka, režija: Herschell Gordon Lewis, igrajo: Mal Arnold, William Kerwin, Connie Mason, Lyn Bolton) Najbolj znana grozljivka režiserja, ki so mu rekli “boter gnusa”. To je on, Herschell Gordon Lewis, pionir tako imenovanih “gore” filmov, filmov polnih krvi, mesa in eksplicitnega klanja, ki je z grozljivko Blood Feast začel tudi kasneje izjemno popularni žanr “splatter” filmov. Se pravi filmov, kjer je psihopatski morilec svoje žrtve ubijal grobo, krvavo, perverzno, groteskno in kar se da brutalno. Natanko tako kot naš zbiralec egipčanske šare, ki je prepričan, da bo z notranjimi organi mladih punc oživel starodavno boginjo Ishtar. Prelomna, a preveč hladna, izmed mesarjenja premalo prepričljiva in slabo odigrana klasika žanra, ob kateri se vam bo še danes obračal želodec.

Ocena: nič posebnega

CANNIBAL HOLOCAUST 2 a.k.a. SCHIAVE BIANCHE: VIOLENZA IN AMAZONNIA a.k.a. FOREST SLAVE (italija 1985, dramska grozljivka, režija: Mario Gariazzo, igrajo: Elvire Audray, Will Gonzales, Dick Campbell, Andrea Coppola) Presenetljivo kvalitetna in ravno prav ogabna zgodba nesrečne Catherine Miles (Elvire Audray), ki jo ugrabi divje amazonsko pleme. Po uspehu filmov Cannibal Holocaust in Cannibal Ferox, dveh daleč najbolj ogabnih, negravžnih in direktnih filmov vseh časov, kjer ni nihče verjeli, da ni šlo zares, so Italijani posneli celo vrsto kopij, ki so se za različne trge kitili z različnimi naslovi. Na domačem tržišču je bil en naslov, v Hong Kongu drugi, v Angliji tretji, za ameriške videoteke pa četrti. Nič čudnega, da je prišlo do zmešnjave in da se je pod istim naslovom znašlo več različnih filmov. Tudi v redu. Mi smo sedaj pač pri filmu, ki se je za ameriške potrebe spremenil v nadaljevanje Cannibal Holocausta, kar je neumno, saj sta zgodbi povsem različni. Še več, v našem filmu sploh ni kanibalov, marveč le divje pleme, ki ugrabi osemnajstletno Angležinjo. Nič hudega slutečo punco, ki jih pred njenimi očmi zverinsko umorijo starše, jo razdevičijo z leseno palico in ji pokažejo vse svoje rituale. Toda pozor, punca se zaljubi v najbolj postavnega člana plemena (Will Gonzales) in čez čas odkrije resnico o umoru svojih staršev. Kot sem že dejal, presenetljiva dramska globina in učinkovit zaključek. Pa imamo še en naslov in sicer Romeo in Julia na Amazonki.

Ocena: vredno ogleda

MANIAC NURSES (zda 1990, grozljivka, režija: Leon Paul De Bruyn, igrajo: Hajni Brown, Csilla Farago, Susanna Makay) O medicinskih sestrah, ki zverinsko pobijajo svoje paciente. Dobrodošli v bolnico, ki jo vodi sadistična, nemoralna in brutalna Ilsa (Hajni Brown), kakšna daljna sestrična tiste bolj znane Ilse, ki jo je v treh različnih filmih igrala kultna Dyanne Thorne. Dobrodošli v svet  incesta, poceni erotike, še bolj poceni strelske akcije in ogabnih umorov, kjer sodelujeta tudi Ilsina hčerka Sabrina (Susanna Makay) in Ilsina ljubosumna sestra Greta (Csilla Farago), kakšna daljna sestrična tiste bolj znane Grete, ki jo je v filmu Greta-Haus Ohne Manner ravno tako igrala prej omenjena Dyanne Thorne. Pač grozljivka, ki se šlepa na znane klišeje boljših filmov, se pravi grozljivka, ki tempo ujame samo na začetku. Potem namreč sledijo dolgočasni in premalo učinkoviti prizori, ki jih dodatno upočasnjuje še nepotrebna filozofija.

Ocena: izguba časa

RABID (kanada 1977, grozljivka, režija: David Cronenberg, igrajo: Marilyn Chambers, Frank Moore, Joe Silver, Howard Ryshpan, Patricia Gage) O mladenki, ki svoje žrtve ubija s pomočjo krvoločnega izrastka pod pazduho. Marilyn Chambers, zvezda porno klasike Behind the Green Door iz leta 1972, tokrat resnično uživa in se, če povemo v šali, maščuje za vse svoje penetracije. Moške namreč ubija z majhnim penisom pod pazduho, ki skoči iz odprte rane, se zasadi v telo in vsrka ogromno količino krvi. Punca je torej vampirka, ki povrhu tega širi še steklino, kjer se njene žrtve spremenijo v divje penaste pošasti. Prepričljiva, morbidna, zanimiva in večna klasika Davida Cronenberga, ki je na sceno v pravem pomene besede usekal že dve leti prej s filmom Shivers.

Ocena: presežek

SHIVERS (kanada 1975, grozljivka, režija: David Cronenberg, igrajo: Paul Hampton, Joe Silver, Lynn Lowry, Allan Kolman, Susan Petrie, Barbara Steele) Kultna mojstrovina in kino debi Davida Cronenberga, ki se je čez noč spremenil v kralja grozljivk. Shivers, Rabid in The Brood. Tri prelomne, zelo ogabne, krvave, morbidne in srhljive klasike Davida Cronenberga, režiserja Muhe in Trka, ki ga je najdlje neslo ravno na začetku kariere. Takrat, ko je bil nor na parazite. Na dreku podobne črve, ki ljudi sistematično spreminjajo v seksa potrebne in nenehno pohotne stvore, narajcane zombije, ki skačejo okoli in iščejo svojo naslednjo žrtev. In Cronenberg upa do konca. Dlje kot George A. Romero. Dlje kot si sploh lahko zamislimo. Konec je namreč čista bomba. Pretresljivo in grozljivo opozorilo, ki ga ne bomo nikoli pozabili.

Ocena: presežek

TARANTULA (zda 1955, grozljivka, režija: Jack Arnold, igrajo: John Agar, Mara Corday, Leo G. Carroll, Nestor Paiva, Ross Elliott, Clint Eastwood) Še vedno zelo učinkovita in kvalitetna klasika, kjer orjaška tarantela terorizira nič hudega sluteče prebivalce arizonskega podeželja. Jack Arnold, specialist za takšne in drugačne pošasti, medicinske eksperimente in znanstveno fantastične tv serije, ki nam je leta 1957 serviral tudi mojstrovino The Incredible Shrinking Man, je leta 1955 posnel prelomno klasiko žanra, kateri čas ne more do živega. Kljub za današnje čase smešnim posebnim efektom in dejstvu, da se orjaški pajek v pravem pomenu besede razjezi šele v zadnjih desetih minutah. Takrat, ko ga napadejo z letali, dinamitom, bombami in napalmom. Kot King Konga, ki se pač ne more zaljubiti v svetlolaso lepotičko. Prav imate, tisti rosno mladi pilot, ki vodi zračno eskadriljo, ni nihče drug kot Clint Eastwood. Začetnik, ki je statiral tudi v Arnoldovi grozljivki Revenge of the Creature in potem dobil še vlogo v tv seriji Rawhide, ki jo je ravno tako režiral Jack Arnold.

Ocena: vredno ogleda

CANNIBAL GIRLS (kanada 1973, grozljivka, režija: Ivan Reitman, igrajo: Eugene Levy, Andrea Martin, Ronald Ulrich) Dobrodošli v motel, kjer vas bodo tri ženske pojedle za večerjo. Ivan Reitman, režiser uspešnic Twins, Ghostbusters, Dave, Junior in Kindergarten Cop, je na začetku sedemdesetih naredil dvoje. Posnel je zares krvavo, nizkoproračunsko grozljivko Cannibal Girls in pod svoje okrilje vzel Davida Cronenberga ter mu sproduciral filma Shivers in Rabid. Sam se je potem raje vrgel v komedije, saj je bil Cronenberg dovolj nor, grotesken in negravžen, da mu je prepustil žanr. In Cannibal Girls, sicer film, kjer boste v glavni vlogi ujeli danes kultnega Eugenea Levyja, očeta iz Ameriške pite, ne gre nikamor. Niti do solidne grozljivke, kaj šele do kulta. Pač film, ki ga  je že leta 1973 povozilo mnogo podobnih filmov.

Ocena: izguba časa

SANTA SANGRE (mehika in italija 1989, dramska grozljivka, režija: Alejandro Jodorowsky, igrajo: Axel Jodorowsky, Blanca Guerra, Guy Stockwell, Thelma Tixou, Sabrina Dennison) O mladeniču, ki slepo zaupa svoji nori materi. Cirkus. Versko blazna mati (Blanca Guerra), ki izvaja točko, v kateri jo pripeto za lase dvigajo v zrak. Njen nezvesti mož (Guy Stockwell), zvezdnik metanja nožev, ki ljubimka s tetovirano artistko. In njun nič hudega sluteči sinko, ki žaluje za umrlim slončkom. Pestra druščina, ki jo nekega usodnega večera sesuje tragedija. Mati namreč svojega moža zaloti v postelji s tetoviranko in mu tiča polije s kislino. Mož podivja, ji odseka obe roki in si prereže vrat. Brutalno, krvavo, meseno in šokantno. Povsem v stilu kultnega mehiškega režiserja Alejandra Jodorowskega, ki nam je svoj najbolj odmeven film El Topo dal že leta 1970 in se potem na platna do leta 1989 vrnil samo še dvakrat. Norišnica. Skupina mongoloidov, ki se pokajo s kokainom in osvajajo debelo cipo ter naš nesrečni sinček, ki je zrasel v čudaškega in zmedenega mladeniča, ki ga mučijo travme iz otroštva (igra ga režiserjev sin Axel Jodorowsky). In potem pobegne, znova sreča svojo mamo ter se spremeni v ubijalsko mašino. V podaljšek maminih rok, v njenega ubogljivega sužnja, ki slepo izvaja vse njene ukaze. Še posebej tiste, ko mora zverinsko zaklati vsa dekleta, ki so mu všeč. Mati je namreč bolestno ljubosumna na vse morebitne neveste, poba pa ji pač slepo verjame in izpolnjuje ukaze. Toda pozor, punce niso lepe, punce so čisti friki. Posebne, čudne in neobičajne. Take, da se zanje zanima samo on. Dovolj krvava, brutalna, morbidna in groteskna poslastica za ljubitelje nenavadnih filmskih izletov, ki pa jo že na samem začetku zdelajo dolgčas, nejasna zgodba in prevelika želja po pretirani posebnosti, po dejstvu, da bi se izognila vsem mogočim klišejem.

Ocena: nič posebnega

HENRY: PORTRAIT OF A SERIAL KILLER (zda 1986, grozljivka, režija: John McNaughton, igrajo: Michael Rooker, Tom Towles, Tracy Arnold) Pretirano hladna in nasilna študija serijskega morilca, ob kateri je bilo hudo celo tistim, ki so v njej igrali. Debitant Michael Rooker, ki smo ga potem ujeli v mnogih hollywoodskih uspešnicah, kjer je igral opazne stranske vloge, je Henry. Hladni, zagrenjeni in depresivni sociopat, ki zverinsko pobija ženske. Večinoma prostitutke, ki ga spominjajo na njegovo lahkoživo mamo, katero je v rani mladosti pokončal z nožem in pristal v zaporu. In Henry si za vsak umor vzame čas. Še posebej takrat, ko nabavi videokamero in svoje krvave dosežke pridno beleži in spravlja v arhiv. Zagnano, predano in z guštom. Takrat, ko za svoj hobi navduši prijatelja Otisa (Tom Towles), malo manj bistrega kmetavza in nekdanjega sojetnika, ki se mu z veseljem pridruži in sodeluje v brutalni odisejadi. Njuni umori so direktni. Brez olepšav in kiča. Njuni umri so čisti »snuf«, grozljiva mešanica gravža in črnega humorja, ob kateri bi se obrnilo celo Rojenima morilcema Oliverja Stonea. Režiser John McNaughton, ki nas je skušal leta 1998 premakniti tudi z erotičnim trilerjem Wild Things, pač pokaže tako kot je. Kot je bilo. Kot mora biti. Tako, da je igralka v prizoru mučenja nesrečne družine, igralka, ki jo Otis drži za vrat in jo slači, doživela živčni zlom in končala v bolnici. Tako, da so Henryja nemudoma uvrstili med najbolj brutalne filme vseh časov. Tako, da se je spremenil v čisti kult. In na žalost tako, da mu manjka globina. Da mu manjka vse tisto, ki filme o serijskem morilcu naredit zanimive tudi za ljudi, ki niso serijski morilci.

Ocena: nič posebnega

 

13 komentarjev na “Kultne grozljivke 4”

  1. smoger pravi:

    Tebi pa res dogaja…

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Eh, zakaj, pač iz arhiva vlečem kultne grozljivke, saj bi rad enkrat vse zadeve, ki jim imam, spravil na blog. Pa še zdi se mi, da so ljudje na te filme pozabili in je dobro, da se jih nekdo spet malo spomni.

  3. Niny pravi:

    Henry: Portrait of a Serial Killer – igralka ni doživela živčnega zloma. To je samo mit, ki se je razvil iz nedolžnega zdravniškega pregleda na željo igralca Towles-a (Otis), ker se je bal, da jo je med snemanjem res poškodoval. :)

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Četudi bi ga doživela ji ne bi nihče zameril glede na brutalen prizor :)
    Je pa zanimivo, da se ob takih filmih vedno razvije nekaj mitov in urbanih legend. Kaj veš, morda so resnični, kot recimo tisti, da so se med snemanjem The Omena dogajale same čudne reči, pa prekletsvo filma Poltergeist, kjer je tako ali drugače pomrla cela ekipa. Ali pa Hitchcockove blondinke, ki jih je bojda “mučil” med različnimi prizori svojih trilerjev in srhljivk.

  5. paucstadt paucstadt pravi:

    Od teh videl le orjaško tarantelo in Henryja. Henry je medel, ampak ok, pusti določen vtis. Sicer pa trash horrorja nikoli nisem preveč maral…

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Od tehle bi ti nujno priporočil le Cronenberga, ki je vsaj zame mojster groze v sedemdesetih in ni trash, ampak vsaj nekaj stopenj višje. Pa pogojno še Santa Sangre, da vidiš kako drugačen filmar je Jodorovsky.

  7. Andrej pravi:

    Katerega od teh filmov bi mi priporočal?

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Od tehle vsekakor Rabid in Shivers.

  9. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: The Exorcism of Emily Rose, A History of Violence, Flightplan, Doom, The Wedding Date pravi:

    [...] Cronenberg, ki je konec sedemdesetih z inteligentno ogabnimi grozljivkami Shivers, Rabid in The Brood na novo napisal zgodovino žanra, ki ga je leta 1986 do konca okronal še z [...]

  10. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Grossmann 2010: Život i smrt porno bande, The Human Centipede, Srpski film pravi:

    [...] kot filmi Eda Wooda, čeprav si želi, da bi zgledali kot grozljivke Davida Cronenberga, recimo kot Rabid, Shivers in The Brood. Nič čudnega, da začne snemati porniče in da se domisli potujočega [...]

  11. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Televizija 31 pravi:

    [...] zapelje še v sedemdeseta in zgodnja osemdeseta, kjer je David Cronenberg posnel brutalne srhljivke Rabid, Shivers in Scanners. Če k temu dodamo še nesramne asociacije na filme The Thing, The Hidden in [...]

  12. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Hitra roba pravi:

    [...] nenehno poročanje medijev pa kvaliteto in prepričljivost. Malo Karantene, malo The Crazies , malo zgodnjega Cronenberga, malo pa trendov modernih in naspidiranih grozljivk tipa 28 Days Later. Nič zato, saj celota [...]

  13. Recenzije « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] Jefferson Brown) Fino recikliranje filmov Candyman, The Thing, The Blair Witch Project in Rabid. Dead Mary, ki je za razliko od mnogih veliko slabših grozljivk končala le na videu, zna [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !