Recenzije: Clash of the Titans, The Back-Up Plan, The Crazies, The Deaths of Ian Stone, Adam

26.04.2010 ob 21:09

CLASH OF THE TITANS (zda 2010, pustolovščina, režija: Louis Leterrier, igrajo: Sam Worthington, Liam Neeson, Ralph Fiennes, Gemma Arterton, Mads Mikkelsen, Jason Flemyng, Alexa Davalos, Pete Postlethwaite, Polly Walker, Elizabeth McGovern)

Jebeš 3D, še vedno si raje z velikim veseljem ogledam dobro staro verzijo iz leta 1981.

Ne vem ali je kriv Planet Tuš in bi moral film gledati v Xpandu, ali pa je tole res dokaz, da lahko 3D uniči sicer solidno zastavljen pustolovsko akcijski spektakel. Posebni efekti so se mi zdeli moteči, slika je bila večkrat pretemna, razlike med 3D in 2D pa dejansko nisem opazil, saj sem si očala nekajkrat namerno snel z oči. Še več, brez očal se mi je zdelo dogajanje bolj prepričljivo, zato imam občutek, da bi mi bil film brez njih veliko boljši. Prav to so filmu očitali tudi svetovno znani kritiki, prav zato je James Cameron, ki je z Avatarjem premaknil mejnike 3Dja, v šali dejal, da je treba film snemati v 2.80 Dju. Filmov v 3Dju je absolutno preveč, režiserji pa se očitno ukvarjajo le še s posebnimi efekti in pozabljajo na vse ostalo. Prav zato tudi posebni efekti ne dosežejo pravega učinka in delujejo izven konteksta, kot poseben film, ne pa kot del filma, kjer so le za dodatek in za lažji prikaz zgodbe. In to je glavni razlog, da veliko raje pogledam verzijo iz leta 1981, ki se ji tale rimejk na hitro pokloni le s tisto železno sovico. Verzija iz leta 1981 je namreč vsaj zame veliko boljša, bolj zabavna, bolj zanimiva in bolj spektakularna, pa četudi efekti mojstra Rayja Harryhausena danes delujejo pošteno za časom. Toda narejeni so s srcem, brez računalnika in brez 3Dja, kar učinkuje bolje kot tole napihnjeno sranje, ki me tokrat res ni prepričalo. Pa tudi igralska zasedba je bila veličastnejša leta 1981. Kljub temu, da je glavnega junaka upodobil kičasti Harry Hamlin, je vloga štimala bolj kot sedaj, ko ga upodablja preveč moderni Sam Wortinghton. Enako velja za Zevsa, ki ga sedaj namesto Laurencea Olivierja igra premalo veličastni Liam Neeson. Če sem iskren, je dober le Mads Mikkelsen kot bojevnik Draco, in pogojno tudi Ralph Fiennes kot zlobni Had, ki prebudi krvoločnega Krakena in zagreni življenje preveč ponosnim in trmastim Zemljanom, ki so si drznili upreti Zevsu. Tukaj so tudi orjaški škorpijoni, pa nevarna Meduza, pa grozljivi brodar, pa jezni duhovi, pa vse tisto, kar nam ponujajo starogrške bajke. Toda kaj, ko ni prave atmosfere, prave dramaturgije in vsega tistega, kar je imel original iz leta 1981. Tole je le še en Percy Jackson, le še en neumen akcijski spektakel, kjer so pač tudi Meduzo naredili s pomočjo računalnika.

Ocena: nič  posebnega

THE BACK-UP PLAN (zda 2010, komedija, režija: Alan Poul, igrajo: Jennifer Lopez, Alex O’Loughlin, Anthony Anderson, Michaela Watkins)

Izganjanje hudiča.

Če vas bo porod v vodi spomnil na izganjanje hudiča, vam ne bom zameril, saj vso to pretirano dretje, kričanje in živalsko oglašanje deluje kot eden izmed prizorov filma The Exorcist, kjer je nekaj podobnega počela Linda Blair. Drži, tole je še ena nosečniška komedija, kjer so ustvarjalci pretiravali do konca in naprej, v želji, da bi nasmejali gledalce, seveda. Žal ni smešno skoraj nič. Predvsem zato, ker situacije niso realne, marveč trapaste in takšne, da se jim ne bodo smejale niti mamice, kaj šele nosečnice. In kar je še bolj žalostno, tole naj bi bila vrnitev Jennifer Lopez, ki že pet let ni imela uspešnice, štiri leta pa sploh ni posnela nobenega filma. Okej, če bi jih letos posnela deset in bi bil tale le eden izmed njih, bi rekel, dobro, naj bo, toda  posnela  je le enega in to po nekajletni pavzi, kar pomeni, da bi moral biti veliko boljši. Žal ni, žal gre le za klišeje preštevilnih romantičnih pizdarij in za vlogo, ki jo boste pozabili že med najavno špico. Pač zgodba o samski ženski, ki ji tiktaka biološka ura, zato se odloči za umetno oploditev, kar pa ni najbolj pametna poteza, saj malce za tem spozna ljubezen svojega življenja (Alex O’Loughlin). Za Slovenijo resda močno aktualen film, ki pa ne premore niti enega zares zabavnega prizora, in kar je še bolj grozno, niti ene same  iskre med glavnima igralcema. Film, za katerega boste nujno potrebovali back-up film.

Ocena: izguba časa

THE CRAZIES (zda 2010, grozljivka, režija: Breck Eisner, igrajo: Timothy Olyphant, Radha Mitchell, Joe Anderson, Danielle Panabaker)

Zelo neprepričljiv in dolgočasen rimejk Romerovega originala iz začetka sedemdesetih.

Če sem iskren, moram zapisati, da me nič  kaj preveč ni navdušil niti Romerov film iz leta 1973, kjer se kljub zanimivo zastavljeni situaciji ni kaj dosti dogajalo v smislu mesene groze. Tokrat je resda malce drugače, saj okuženi modeli okoli skačejo kot podivjani, toda vse skupaj izpade le še kot en film o zombijih, kot dolgočasen in neprepričljiv stereotip brez prave atmosfere in vsega tistega, kar mora imeti dobra in gledljiva grozljivka. Zgodba o mestu, ki ga obkoli vojska, ker so se prebivalci okužili z nevarnim virusom, poteka dolgočasno, premalo atraktivno, premalo ambiciozno in premalo prepričljivo, kar pomeni, da je dober le zadnji kader, ki nam pokaže, da je za vse spet kriv “veliki brat”. Timothy Olyphant in Radha Mitchell sta sicer kul igralca, toda tokrat delujeta tako zelo prozorno in nezanimivo, da ju gledalec praktično prezre tudi v najbolj ključnih prizorih filma. In da ne pozabim, če želite veliko boljši film o napadu virusa, si oglejte oba dela filma Cabin Fever.

Ocena: izguba časa

THE DEATHS OF IAN STONE (zda 2007, grozljivka, režija: Dario Piana, igrajo: Mike Vogel, Jaime Murray, Christina Cole)

Groundhog Day, grozljiva verzija.

Če ste videli komedijo Groundhog Day, potem veste, da se je Billu Murrayju vedno znova ponavljal isti dan. No, Ian Stone (Mike Vogel) je dejansko na istem, le da vedno znova umre in se vrne v drugačni zgodbi, v drugačnem življenju, v drugem filmu, kjer se prejšnjega življenja spomni le on. Enkrat je hokejska zvezda, drugič je poslovnež, tretjič pa zadrogirani luzer. In vedno znova se mu ustavi čas, vedno znova umre na zelo krvav ter brutalen način. Ker ni ravno Adam Sandler iz komedije 50 First Dates, ga osvajanje iste dekline ne zanima preveč, pa četudi prav ona (Christina Cole) tako ali drugače nastopa v vseh njegovih življenjih. Interesanten in intriganten uvod, ki pa se kmalu spremeni v nekoliko blesavo znanstveno fantastiko o padlem angelu, no ja, hudiču, ki se zavoljo ljubezni odpove svoji rasi in postane navaden smrtnik. Da ga potem njegovi lovijo in preganjajo skozi celotno zgodbo, je seveda jasno, da vse skupaj deluje nekoliko poceni tudi v dvobojih, kjer tuja rasa pokaže svojo pravo podobo, pa prav tako ni treba posebej poudarjati. Naslov in uvod obetata, nato pa sledi delno razočaranje, ki pa film vseeno ne pokoplje do konca, ampak ga uvršča med povprečne in dokaj gledljive umotvore žanra.

Ocena: nič  posebnega

ADAM (zda 2009, drama, režija: Max Mayer, igrajo: Hugh Dancy, Rose Byrne, Peter Gallagher, Amy Irving, Frankie Faison, mark Linn-Baker)

Rain Man.

Jp, tudi Hugh Dancy, no ja, Adam Raki, glavni junak našega simpatičnega filmčka, je avtist. Kot Dustin Hoffman v Rain Manu, le da ima nekoliko lažjo obliko te bolezni. Da se zaljubi v svojo prijazno sosedo Beth (Rose Byrne), ki mu ljubezen tudi vrača, je seveda lepo. Da Beth v danem trenutku od njega pričakuje preveč, pa je seveda žalostno. Okej in očarljiv filmček, ki pa vendarle ne ponudi presežka in se zadovolji s povprečnimi scenarističnimi rešitvami in simpatičnimi zapleti. Ljubezenska zgodba z napako in reciklaža Malega princa, o katerem Beth razmišlja že na začetku. Okej, toda zakaj potem od Adama pričakuje besede na pa srca?

Ocena: vredno ogleda

 

7 komentarjev na “Recenzije: Clash of the Titans, The Back-Up Plan, The Crazies, The Deaths of Ian Stone, Adam”

  1. Vidmar pravi:

    ‘Ne vem ali je kriv Planet Tuš in bi moral film gledati v Xpandu, ali pa je tole res dokaz, da lahko 3D uniči sicer solidno zastavljen pustolovsko akcijski spektakel. Posebni efekti so se mi zdeli moteči, slika je bila večkrat pretemna, razlike med 3D in 2D pa dejansko nisem opazil, saj sem si očala nekajkrat namerno snel z oči. Še več, brez očal se mi je zdelo dogajanje bolj prepričljivo, zato imam občutek, da bi mi bil film brez njih veliko boljši.’

    Pod tole se pa tudi jaz podpišem. Tisti 3D je imel še največji učinek pri predfilmih.

  2. t-h-o-r pravi:

    film je bil posnet kot vsak drug, z 2d kamerami, v 3d pa so ga predelali v mesecu in pol (clash of the titans)

    izogibat se 3d totalno

  3. alenka pravi:

    The Back-up Plan mi ni bil nič posebnega, prevečkrat sm dobila filing da J.Lo dejansko igra in sploh ni pristno, je pa lahkoten filmčk no…2/5

    Clash of the Titans – fajn akcija! ker mi je ful všeč zgodovina in mitologije nikol ne vem kok odstopanj naj pričakujem oz. kok ‘zares’ naj film vzamem, ampak probam bit čimmanj obremenjena… tale film mi je bil kr všeč! zlo dobre so se mi zdele animacije pa igra tudi. 4-/5

  4. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Hitra roba 2 pravi:

    [...] pečat, nenehno poročanje medijev pa kvaliteto in prepričljivost. Malo Karantene, malo The Crazies , malo zgodnjega Cronenberga, malo pa trendov modernih in naspidiranih grozljivk tipa 28 Days Later. [...]

  5. » Recenzija: Immortals IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS pravi:

    [...] saj gre za dobro narejen in dovolj kvaliteten izdelek, ki je vsaj nekaj svetlobnih let pred kakim Spopadom Titanov. Še posebej, ko pride od odločilnih spopadov, ki so res čista poezija in baletni razčefuk, če [...]

  6. Recenzija: Wrath of the Titans « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] drugi del Titanov je dosti boljši od prvega, pa tudi 3D je manj moteč in večkrat dobro ujame zgodbo, toda to še vedno ne pomeni, da je film [...]

  7. IZTOK faking GARTNER » Kulti in klasike: The Vikings (1958) pravi:

    [...] in s pomočjo statistov. Tudi zato so Vikingi v primerjavi z današnjim prenapihnjenih sranjem ala Titani, tako zelo dober, avtohton, prepričljiv in nepozaben film, ki ga krona še enkratni Ernest [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !