Recenzije: Peacock, Fireflies in the Garden, Salvage, Double Born, Cheech & Chong’s Hey Watch This

22.04.2010 ob 03:14

PEACOCK (zda 2010, drama, režija: Michael Lander, igrajo: Cillian Murphy, Ellen Page, Susan Sarandon, Keith Carradine, Josh Lucas, Bill Pullman)

O možakarju, ki se ne more odločiti ali naj bo moški ali ženska.

Cillian Murphy je bil rojen za tole vlogo. Nihče drug ne bi mogel tako zelo prepričljivo, strašljivo in morbidno odigrati možakarja, ki ga matra huda shizofrenija, huda dvojna osebnost, na katero bi bil ponosen tudi Norman Bates. Jp, tip je duševno moten, tako zelo, da se v njem kregata moški in ženska, ki se med sabo seveda ne marata. Še več, ki si nasprotujeta, se prepirata in komaj čakata, da bo eden izmed njiju za vedno zapustil telo gostitelja. In pozor, okolica je prepričana, da sta njegovi dve osebnosti, njegova John in Emma, mož in žena, kar je jasno, saj se Murphy enkrat kaže kot moški s kratkimi lasmi, drugič pa kot ženska z dolgimi. Situacija dejansko štima vse do trenutka, ko na njegovo dvorišče iztiri vlak, kar hoče  lokalni senator (Keith Carradine) izkoristiti za svojo promocijo, kar pomeni, da glavni junak postane središče  mestne pozornosti, mestnih čvekov in vrtanja v zasebnost. Prav zato se začne njegov notranji boj, kjer John in Emma tekmujeta za nadvlado. Zanimiv in drugačen film. Počasen, miren in preudaren, toda strašljiv in zelo učinkovit. Z odlično atmosfero, ki načenja živce gledalca in zanimanje ohranja do samega konca. Izvrsten portret duševno motene osebnosti, kjer se Cillian Murphy z vlogo zlije do popolnosti.

Ocena: vredno ogleda

FIREFLIES IN THE GARDEN (zda 2008, drama, režija: Dennis Lee, igrajo: Ryan Reynolds, Willem Dafoe, Julia Roberts, Emily Watson, Carrie-Anne Moss, Hayden Panettiere, Ioan Gruffudd)

Briljantno odigrana in izpeljana družinska drama.

Da tale film ni dobil distribucije za ameriško tržišče in da so ga ignorirali tudi drugod po svetu, je velika sramota in krivica, ki je preprosto ne razumem. Tako očarljive, izvrstno odigrane, prepričljive, preproste, a vseeno zelo učinkovite družinske dramice nisem videl že leta. Vse štima, vse je na mestu, vse učinkuje tako kot je treba. Lep film, čudovito narejen, perfektno izpeljan in dramaturško dodelan. Mojstrovina žanra, če uporabim klišejsko oznako. In zgodba, ki bi morala vžgati tudi pri gledalcih. Prav zato mi ni jasno kje se je zapletlo in kaj je razlog, da je tale  film kljub zvezdniški zasedbi ostal na hladnem. Tako zelo, da zanj ne ve praktično nihče, Julii Roberts navkljub. In prav Robertsova je eden izmed razlogov za nujen ogled. Odlična je v vlogi matere, ki ima čedalje večje težave s težavnim in do sina preveč  strogim možem, ki ga prav tako dobro igra Willem Dafoe. In tu sta dve vzporedni zgodbi, ena iz preteklosti, ena iz sedanjosti, z istimi liki, ki so sedaj pač odrasli in se zberejo na njenem pogrebu. Jp, Robertsova umre v prometni nesreči, film pa razgrne vse nedorečene misli, čustva in tegobe družinskih članov. Še posebej sina (še nikoli tako dobri Ryan Reynolds), sicer pisatelja, ki ima še vedno cel  kup zamer do svojega očeta, kateri nikoli ne prizna svojih napak in ves čas skriva tudi solze, ki jih tlači globoko v svoji duši. Super prikaz odnosa očeta in sina, ki imata stare zamere. In spomini na mamo, ki je bila ves čas krasna oseba in je prenašala vse moževe bedarije. Tukaj je tudi njena sestra (Emily Watson), najboljša prijateljica in teta njenega sina, sedaj mati dve otrok, ki je pozabila na svoje nekdanje vragolije in se pretirano zresnila. Še en odličen prikaz spremembe človekove osebnosti, ki zaradi napornega vsakdana pozabi na otroka v sebi. Cel kup  krasnih prizorov, kjer sta glavna tudi Carrie-Anne Moss, sinova partnerka, ki ima nekaj težav z ljubeznijo, in Hayden Panettiere, ki igra sinovo teto v mladih letih. Biserček, ki ga ne smete prezreti. In zgodbica, ki jo bom vsaj jaz za vedno nosil v srcu. Tudi zavoljo briljantne predstave celotnega igralskega ansambla, ki se z vlogami zlije tako vrhunsko, da gledalec pozabi na njihova prava imena.

Ocena: mojstrovina

SALVAGE (anglija 2009, dramska grozljivka, režija:Lawrence Gough, igrajo: Neve McIntosh, Linzey Cocker, Shaun Dooley)

Družinska drama matere in hčerke se spremeni v invazijo nezemljanov.

Drži, Salvage se začne kot prepir matere in hčerke, ki ju oče spravi skupaj za božične počitnice. Nič čudnega, ko pa uporniška najstnica mamo zaloti v postelji z ljubimcem, kar jo spravi na rob živčnega zloma in pobega k sosedom. Okej, že videno, nič posebnega. Toda potem sledi preobrat, kjer mesto okupira živčna in zelo divja skupina vojakov. Kot v filmih, kjer je treba zaradi virusa narediti karanteno in preventivno morda celo pobiti vse prebivalce. Tudi to ni nič novega in posebej zanimivega. Toda potem sledi še en preobrat, kjer se izkaže, da gre za invazijo nezemljanov, nekakšnih krvoločnih zombijev, ki napadajo nič hudega sluteče posameznike. Čuden film, s sicer okej atmosfero in napetim dogajanjem, toda z zmedeno zgodbo, kjer tudi gledalcu ni najbolj jasno, kaj za vraga se v resnici dogaja. Konec je kopija Romerove črnobele Zore živih mrtvecev, minutaža pa se ustavi pod osemdesetimi minutami, kar je škoda, saj se film konča, ko se šele prav začne. Povedano drugače, preveč časa gre za družinske pizdarije in za vojake, premalo pa za nezemljane, ki so dejansko najbolj zanimiv del filma, saj je vse ostalo ne premalo prepričljivi in izvirni dramaturški in atmosferski ravni. Kot Signs z Melom Gibsonom, če potegnem malce pavšalno primerjavo. Po svoje zanimiv film, ki pa ne pokaže  presežka in ostane na povprečni ravni, četudi na trenutke pokaže ambicije za kaj večjega, boljšega in seveda izvirnejšega. Toda, če hočeš  dober  film, kjer si drzneš pošasti pokazati šele na koncu, moraš imeti boljše igralce, boljšega režiserja in še boljšo atmosfero.

Ocena: nič posebnega

THE DOUBLE BORN (zda 2008, drama, režija: Tony Randel, igrajo: Sammi Davis, Jon Lindstrom, Jake Bern, Alex Weed)

Morbidna, klavstrofobična, depresivna, drzna in na nek način vendarle izvirna štorija o ženski, ki hoče na vsak način znova zanositi.

Sammi Davis, ki jih danes šteje že 46, ki se je na velika platna vrnila po desetih letih in ki je v osemdesetih nekaj slave ujela s filmoma Mona Lisa in A Prayer for the Dying, kjer so ji družbo delali Mickey Rourke, Bob Hoskins, Michael Caine in Liam Neeson, igra Sophonisbo, zelo zjebano, čudaško, čustveno uničeno in kolerično žensko, ki ne more preboleti izgube svojega otroka. Njeno stanje se stopnjuje, ko ugotovi, da je njen mož neploden, kar pomeni, da možnosti za drugega otroka ni več. Da se ji zasuče in da umrlega sina kliče s pomočjo duhov, ni treba posebej poudarjati. Da se z dvema zelo čudaškima in nevarnima mladcema, ki preurejeta njeno stanovanje, domisli načrta, da bosta ubila njenega moža in z njo začela intimno zvezo, pa je prav tako v kontekstu njene paranoidne shizofrenije, kjer naslednje jutro pozabi kaj je izvajala prejšno noč. Če vam bo potegnilo na uspešnico Jaz pa tebi mamo, ste na pravi poti, le da gre tokrat za povsem drugačno zgodbo. Za preveč depresivno in zateženo dogajanje čustveno obupane ženske, ki bi naredila vse, da bi znova zanosila. Netipično filmanje je zanimivo, toda čez čas nekoliko moteče in zoprno. Kot odbita in pogumna igralska kreacija Sammi Davis. Film, ki vas bo vsaj za nekaj uric spravil v zelo depresivno stanje. To pa je tudi nekaj, mar ne.

Ocena: nič posebnega

CHEECH & CHONG’S HEY WATCH THIS (zda 2010, komedija, režija: Christian Charles, igrajo: Cheech Marin, Tommy Chong, Shelby Chong)

Velika vrnitev kultnih zadetkov.

Cheech in Chong sta kult od leta 1978, ko sta posnela film Up in Smoke, zgodbo o dveh hipijih, ki se okoli prevažata s kombijem, v celoti narejenim iz marihuane. Prav zato je njuna vrnitev tako zelo velik dogodek za njune goreče fane, ki jih tudi po treh desetletjih pavze ni malo. Tole je njun stand up, no ja, tudi dokumentarec, dokaj zabavna paleta skečev in pesmic, ki jih zna publika v dvorani na pamet. Nekaj je smešno, nekaj je preveč poceni, dvojne vloge izza odra pa so nepotrebne in dejansko najslabši del tegale šova, kjer Cheech in Chong uživata sto na uro in se počutita kot doma. Tommy Chong, ki se za razliko od Cheecha Marina ni pretirano pojavljal v filmih, poči nekaj zelo učinkovitih solo hecev, Marin pa je na trenutke celo nekoliko zoprn in premalo zabaven. Na koncu je vse skupaj vendarle okej, tudi po zaslugi ubijalsko zabavnega skeča o psih, in seveda zavoljo dejstva, da sta možakarja že krepko v letih, njuna energija pa je bolj divja od večine mladih nastopačev in zabavljačev. Nostalgičen spomin na čase hipijev in dokaz, da se nekateri liki za vedno zasidrajo v srca oboževalcev.

Ocena: vredno ogleda

 

5 komentarjev na “Recenzije: Peacock, Fireflies in the Garden, Salvage, Double Born, Cheech & Chong’s Hey Watch This”

  1. šaci pravi:

    lol no, a ti kdaj prebereš te tvoje recenzije preden jih objaviš? slučajno sem ravnokar pogledal peacock, zato sem šel prebrat kaj si napisal o tem filmu… iz tvojega zapisa se razbere, da vsi vedo za johnovo ženo emmo, ter da se emma in john ves čas prepirata. v resnici pa je john po mamini smrti “ustvaril” to emmo, ki mu je nekakšen nadomestek matere, saj zanj skrbi, mu kuha itd. za emmo ve samo on, zapletati pa se začne, ko pred njegovo hišo iztiri vlak ravno v času, ko emma obeša perilo. šele takrat ljudje spoznajo njegovo “ženo” emmo, ki kar naenkrat namesto, da bi samo kuhala, začne vse bolj posegati v johnovo življenje. in tle se pol začne vse skup zapletat…

    drgač mi je bil pa film všeč, murphy je res fenomenalno odigral svojo vlogo.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Poba, zelo površno me bereš. Zelo, zelo površno.
    To, kar filozofiraš o mami, sem jaz povzel z omembo Normana Batesa, ki ga kot kaže ne poznaš.
    Glede na to, da se nesreča z vlakom zgodi praktično že na začetku filma, kar pomeni, da se Emma kot žena za javnost “predstavi” prav tako zelo hitro, pa prav tako ne vem kaj bluziš in kaj bi mi rad pravzaprav povedal.
    Očitno ne poštekaš miselnega preskoka v oceni in imaš glede na napisano v glavi, da mislim, da sta bila Emma in John “mož in žena” že pred nesrečo vlaka. Da je pred tem omenjen Norman Bates, pa ni važno a ne :)

  3. šaci pravi:

    miselni preskos v oceni haha, tale je bla dobra :D

    lej, da ti citiram kaj si napisal, ker moje razlage zgleda ne razumeš:
    “In pozor, okolica je prepričana, da sta njegovi dve osebnosti, njegova John in Emma, mož in žena, kar je jasno, saj se Murphy enkrat kaže kot moški s kratkimi lasmi, drugič pa kot ženska z dolgimi. Situacija dejansko štima vse do trenutka, ko na njegovo dvorišče iztiri vlak…”

    če ne vidiš, kaj je tle narobe, ti pa res ne morem pomagat…

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ker vem, da boš tupil do konca in naprej, nimam pojma kako naj ti povem, da boš razumel. Vem kaj mi hočeš reči, saj če tale odstavek vzameš dobesedno, res zveni kot da so ljudje za Emmo vedeli že na začetku filma, se pravi, da je glavnega junaka boj med Johnom in Emmo matral že na začetku. Okej, se strinjam, da tako zveni. Prav zato govorim o miselnem, ali če hočeš, časovnem preskoku, ki ga ni težko razumeti, če nisi tečnež, ki v oceni lovi totalno nevažne stvari. Torej, stavek, kjer govorim, da vse štima do vlaka, nima nobene zveze s stavki pred tem, ampak le pojasni, da se takrat začnejo težave, ki jih pred vlakom ni bilo, saj je bila Emma pač “mama”, s katero John ni imel težav, kar sem nakazal z omembo Normana Batesa. Pa še naslednji stavek pravi, da se notranji boj začne prav zato. Ampak ti pač povežeš kot tebi paše in potem seveda serviraš glup očitek, kjer izpade, da nisem imel pojma kaj je bilo na začetku. In četudi je, kot tupim že petič, omenjen Norman Bates, ti vztrajaš dalje. Ker prav Bates daje vedeti, da je Emma “mama” ne pa žena, če seveda poznaš Psiha, mar ne. Je tako težko polovico ocene vzeti tako, polovico pa drugače, je to za tvojo tupo glavo prevelik zalogaj in ne premoreš miselnega preskoka, ki se mu posmehuješ?

  5. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije pravi:

    [...] bi bilo Billa in Teda in glasbene uspešnice Because I Got High.Up in Smoke, prvenec kultnega dueta Cheech in Chong, dveh po svoje simpatičnih možakov, ki sta Woodstock generacijo podaljšala do srede osemdesetih, [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !