Televizija 25

19.04.2010 ob 21:06

MY SUPER EX-GIRLFRIEND (zda 2006, komedija, režija: Ivan Reitman, igrajo: Luke Wilson, Uma Thurman, Anna Faris, Eddie Izzard, Rainn Wilson, Wanda Sykes)

Fatalna privlačnost, kjer je namesto zajčka glavni morski pes.

Luke Wilson je Matt Saunders, povsem običajen, miren in povprečen poba, ki nima sreče v ljubezni. Ki nase nalepi sama čudna dekleta, same čudne punce, ki mu potem požrejo živce. Vse dokler ne sreča zanimive Jenny Johnson (Uma Thurman), na videz umirjene in konzervativne mladenke, ki pod obleko skriva divjo naravo. Mirno reko, ki dere bregove. Jasno, punca je superjunak, legendarna G-Girl, Supermanova desna roka, ki vsak dan rešuje svet. Ki ji ogenj, metki in rakete ne morejo do živega. In ki se v našega Matta resnično zaljubi ter z njim izživi vse svoje fantazije, tudi tisto o seksu med letenjem. Pred vami je hudo energična, zabavna in originalna znanstveno fantastična komedija, ki nam pokaže kaj v resnici počneta Elektra in Catwoman. Kaj v resnici vznemirja Wonderwoman. In kaj v resnici hočejo dekleta iz ekipe X. Res je, vse hočejo predano ljubezen. Vse hočejo živeti povsem običajno življenje in prav vse ne bi prenesle, da bi jih tip zapustil in se zaljubil v drugo. In ker Matt stori ravno to, ker se zagleda v svojo sodelavko Hannah Lewis (Anna Faris), se gospodični G zasuče. Tako zelo, da mu nagaja, se mu maščuje in mu pokaže pravo Fatalno privlačnost, kjer bi se težko rešil tudi Michael Douglas.

Ocena: 9/10

THE TAILOR OF PANAMA (zda 2001, kriminalna komedija, režija: John Boorman, igrajo: Pierce Brosnan, Geoffrey Rush, Jamie Lee Curtis, Leonor Varela, Brendan Gleeson, Catherine McCormack, Harold Pinter, Daniel Radcliffe)

James Bond brez posebnih efektov.

Pierce Brosnan je tajni agent Andrew Osnard, leni brat Jamesa Bonda, ki ga obveščevalna služba MI6 pošlje v Panamo, v pavšalni rimejk Casablance, da bi se tam povezal s krojačem Haroldom Pendelom (briljantni Geoffrey Rush), nevrotičnim možakom, ki oblači vse mogoče latino gangsterje in takoj izve najnovejše trače političnega zapleta s panamskim prekopom. Oba sta ravno prav zabavna, da jima verjamemo, oba zelo dobro vesta, da v Panami šteje šminka, kar pomeni, da jima scenarija ne bi smel pisati vedno preveč resni in umirjeni John LeCarre, avtor romanov The Russia House, The Little Drummer Girl in The Spy Who Came In From The Cold, se pravi filmov, ki jim je vedno manjkalo malce več energije ter zagona. Plus Jamie Lee Curtis v vlogi Rusheve žene.

Ocena: 5/10

KATE & LEOPOLD (zda 2001, komedija, režija: James Mangold, igrajo: Meg Ryan, Hugh Jackman, Liev Schreiber, Breckin Meyer, Natasha Lyonne, Bradley Whitford, Spalding Grey, Philip Bosco)

Bleda, klišejska in le na trenutke simpatična romantična komedija, ki jo ves zaman rešujeta Meg Ryan in Hugh Jackman, velika oboževalca uspešnice Nazaj v prihodnost.

Kate, Leopold, časovna luknja, ljubezen in klišeji. Pač še en film o tipu, ki pride iz preteklosti, natančneje, iz konca devetnajstega stoletja, in se zacopa v moderno dekle iz New Yorka, ki za Toma Hanksa in Billyja Crystala na srečo nima časa. To je vse in to je seveda premalo.

Ocena: 2/10

ELIZABETHTOWN (zda 2005, komična drama, režija: Cameron Crowe, igrajo: Orlando Bloom, Kirsten Dunst, Susan Sarandon, Alec Baldwin, Bruce McGill, Judy Greer, Jessica Biel)

Zadnji pogled.

Zgodba o tipu (Orlando Bloom), ki firmi prinese milijardo dolarjev izgube, se odpravi na očetov pogreb, medtem sreča odbito stevardeso (Kirsten Dunst) in poskuša najti smisel življenja, vas bo razjezila do konca in naprej. Tako močno, da boste glasno preklinjali in tuhtali, zakaj niste tegale filma preprosto zamudili. Štos je namreč v tem, da film nima pojma kaj bi rad. Da ne ve kaj hoče. Da ugiba kaj bi nam sploh rad povedal. Enkrat Glengarry Glen Ross, drugič romantična komedija, tretjič roadmovie, četrtič kolaž glasbenih hitov, petič kliše najstniških komedij iz osemdesetih, šestič pa pravljica, kjer Susan Sarandon, mama glavnega junaka, na zimzeleno Moon River pleše step. Dolgočasna, neumna, premalo očarljiva in hudo predolga mešanica drame ter komedije, kjer največ šteje prav zadnji pogled. Poslovilni pogled osebe, ki je ne vidiš nikdar več.

Ocena: 3/10

IN HER SHOES (zda 2005, dramska komedija, režija: Curtis Hanson, igrajo: Cameron Diaz, Toni Collette, Shirley MacLaine, Mark Feuerstein, Brooke Smith)

Terms of Endearment.

Gotovo se spomnite filma Terms of Endearment, odlične mešanice smeha in solzic, kjer je Shirley MacLaine na koncu izgubila svojo hčerko Debro Winger. Tokrat je stvar popolnoma ista, le da jo namesto Jacka Nicholsona tolažita Cameron Diaz in Toni Collette, njeni dolgo pogrešani vnukinji, ki sta ji ostali po smrti njene duševno motene hčerke. Toda In Her Shoes ni le zgodba o ponovnem srečanju babice in vnukinj, marveč tudi zgodba o dveh sestrah. O dveh popolnoma različnih ženskah, ki si žreta živce. Ki se ljubita in sovražita v istem šupu. Ki se smejita in jočeta v isti sekundi. Ena je mirna, odgovorna in povprečna, druga je divja, odbita in navihana. Nič čudnega, da druga prvi spelje fanta, da jo prva za kazen vrže na cesto in da druga odpotuje na obisk k babici. Čudovita mešanica drame in komedije, ki se spretno izogiba klišejem in nam pojasni, da so čevlji še vedno najljubši ženski fetiš.

Ocena: 7/10

THE SIEGE (zda 1998, dramski triler, režija: Edward Zwick, igrajo: Denzel Washington, Annette Bening, Bruce Willis, Tony Shalhoub, David Proval)

Pearl Harbor devetdesetih ali eden izmed najboljših filmov o terorizmu doslej.

The Siege je tako zelo dober zato, ker se temi terorizma posveti izredno kompleksno, široko in ravno prav paranoično, saj New York zasede ameriška vojska, ki mora po ukazu Billa Clintona preprečiti delovanje fundamentalističnih arabskih ekstremistov, ki sredi Brooklyna v zrak poleg avtobusa polnega ljudi vržejo še štab za boj proti terorizmu. Filmov o takšnih ali drugačnih teroristih je bilo doslej resda veliko, toda noben se ni temi posvetil na tako precizen, svojevrsten in strašljiv, torej za konec tisočletja primeren način, ki nam da misliti. In to celo pred 11. septembrom, da ne bo pomote. Ponavadi so recimo Arabci ugrabili kakšnega političnega veljaka in zahtevali odkupnino, zajeli letalo in z bombami izsiljevali ameriško vlado. Pohopsali skupino talcev in brezkompromisno ukazali izpustitev kakšnega šejka ali pa pač želeli opozoriti nase. Tudi tokrat gre v bistvu za neko potrditev in opozorilo svetu, toda bistvena razlika je v zapletu in v nadaljevanju zgodbe, ki noče postati le še en akcijski triler, kjer glavni junak na koncu obračuna z negativci. The Siege se ne zadovolji s klišejskimi rešitvami, kar še posebej dokazuje dejstvo, da Bruce Willis ni niti good guy, kaj šele junak tipa Die Hard, ampak zoprni general William Deveraux, ki si omisli celo neke vrste taborišča za Arabce in ne izbira sredstev za ugotovitev morebitne povezanosti s teroristi. Kot v Guantanamo Bayju, če smo iskreni. Šokantnost izrednega stanja je namreč v tem, da vojska vse Arabce jemlje kot negativce, čeprav je njihov greh samo to, da pač živijo v Ameriki. Torej film, ki nam pokaže najbolj črno verzijo posledic terorizma in to še pred 11. septembrom, kot sem že povedal, kar je preprosto neverjetno in preroško. Teroristi gredo tokrat čez vse meje razuma, razmere pa lepo pojasni agentka CIE Annette Bening, ki pravi:«Včasih si odsekal glavo eni celici in stvar je bila rešena, sedaj pa zraste nova glava, saj je celic več.” In prav Beningova, ki v prostem času seksa z nekim Arabcem, kateri naj bi bil ključna oseba pri razkrinkanju fundamentalistov, je cel film sila dvomljiv lik, ki dela preglavice FBI agentu Denzelu Washingtonu, sicer izredno sposobnemu borcu proti terorizmu,ki seveda nasprotuje vojaški akciji, ker ve, da bo to povzročilo popoln kaos. Prostora za akcijske junake ni, saj je pred nami preveč kvaliteten, skrbno narejen in maksimalno prepričljiv izdelek, z nalogo, da svet prestraši z najbolj srhljivim obsedenim stanjem doslej. Dejstvo, da je film za seboj potegnil hude napade in očitanja muslimanov ter Američanov arabskega porekla, je skrajno neumno, saj je režiser Edward Zwick (Washingtona je režiral že v filmih Glory in Courage Under Fire, za naš film pa je vadil v tv filmu Special Bulletin leta 1983) mojstrsko prikazal le kaj bi se zgodilo, če bi se zgodilo. Še več, lik Denzela Washingtona se upre generalu Deverauxu, ker se ne strinja z njegovimi postopki in metanju vseh muslimanov v isti koš, Denzelov sodelavec Tony Shalhoub, sicer američan arabskih korenin, pa jezno vrne značko, ker so mu prisilno odvedli ženo in sina zapri v eno izmed taborišč. Film je v ZDA priigral samo 39 milijonov dolarjev, kar je več kot jasno, saj Američani niti na filmu nočejo vojne v svoji državi. Moderni Pearl Harbor, ki se je potem v resnici zgodil tri leta kasneje. Z vrhunci v  Denzelovi solo akciji v šoli, ko se po stopnicah sprehaja ženska brez roke, v njegovem pogajanju z ugrabitelji avtobusa, ki ga potem raznese, in v prizou, kjer se hoče Annette Bening kot talka nekega Arabca žrtvovati za uspešno rešitev krize.

Ocena: 9/10

BIG DADDY (zda 1999, komedija, režija: Dennis Dugan, igrajo: Adam Sandler, Cole & Dylan Sprouse, Joey Lauren Adams, Jon Stewart, Rob Schneider, Kristy Swanson, Joseph Bologna, Steve Buscemi)

Skoraj dvesto milijonov dolarjev zaslužka v Ameriki je za tako slab film čisti nesmisel in dokaz, da je bil Adam Sandler takrat resnično zvezda številka ena.

Že dolgo časa nisem gledal tako medle in strašno povprečne filmske uspešnice, ki je konec devetdesetih več kot dokazala, da je Adam Sandler postal velika zvezda. Le kako bi gledalce drugače v kina zvabil s filmom, ki je slabši celo od komedije Curly Sue oz. s filmom, ki hoče pokazati komično verzijo drame Kramer vs. Kramer in se pri tem obnaša tako, kot da je prvi film na svetu, kjer so pokazali zgodbo nesojenega očeta in majhnega otroka. Tako je, Big Daddy ni ne smešen, ne čustven, ampak amaterski, luknjast in tak, da ga je lahko sram velikih platen. The Wedding Singer in Waterboy sta mi bila všeč, čeprav so jima mnogi očitali infantilnost, tokrat pa se  bom Sandlerju po raobu postavil sam in zapisal, da si nikakor ne zasluži uspeha, ki ga je žel konec devetdesetih. In kaj je sploh vredno vsaj približnega ogleda? Minutni Steve Buscemi (s Sandlerjem se je srečal že četrtič) med svojim govorom na sodišču. najnižja točka pa je seveda  Rob Schneider, ki je Sandlerju asistiral že v Waterboyju.

Ocena: 2/10

 

9 komentarjev na “Televizija 25”

  1. klemenix klemenix pravi:

    Hm, tudi jaz sem ta vikend na TV-ju zasledil film Kate&Leopold pa sem nato takoj prestavil. Spomnil sem se, da sem ga že pogledal in da mi je bil že takrat preveč za lase privlečen.

    Sem pa na TV 1000 ujel film Murder in the First s Kevinom Baconom v glavni vlogi in tako sem ta vikend potešil potrebo po ogledu dobrega filma :)

  2. lily pravi:

    My super ex-girlfriend sem malo gledala … ma saj ni bil slab, ampak tista z morskim psom … saj ne vem kaj reči. Smešno, ampak ne vem, če v pozitivnem ali negativnem smislu, gotovo pa meni nikoli prej videna fora.

    In her shoes … ok film, boljša knjiga.

  3. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Klemen, a veš, da Murder in the First še nisem videl, če se ne motim :)

    Lily, morski pes je poglavje zase in dokaz, da gre za res odbit film, kar mi je bilo ves čas izredno kul.

  4. klemenix klemenix pravi:

    Uh, če ga šenisi videl, si ga le poglej. Ni ravno za 5 zvezdic a je izredno izredno soliden film. Lepo pokaže, da je pravzaprav tudi človek žival, še posebeje, če ga postaviš v take pogoje kot postavljamo mi živali. (tu je “glavni junak” preživel 3 leta samice v Alcatrazu). V glavnem, po ogledu tega filma je Kevin Bacon pošteno zasidran na listi meni najljubših igralcev :)

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Bacon je meni car že od Footloosea dalje.Nikoli nisem razumel, da še nima oskarja in da dejansko caplja nekje zadaj, če sva iskrena. Je pa res, da me je močno razočaral s filmom Hollow Man. Do takrat mi je bil eden najboljših igralcev, po tem blesavem filmu in zelo slabi vlogi, pa sem mi je res malo zameril.

  6. Papir pravi:

    Oh, oh, meni je bil pa všeč Kate and Leopold :) Tako pocukran in corny, da sem ga gledala že 3. od začetka do konca. Mnjam Wolverine!! In še v opravi vojvode! Give it to me!

    Tudi Elizabethown mi je bil na momente dober, čeprav mi je vse pokvarila Kirsten Dunst – omg, kako dosadna vloga in ona in vse skupaj. Drugače pa ima ta film nekaj prav super scen :) Sploh s tisto usekano Orlandovo familijo, pa propadom teniske, pa odbitim wacky komičnim nastopom ovdovele mame, pa še kaj. Tako da na splošno mi ni bil slab. ČE ne bi bilo Kirsten Dunst in te bedne vloge stevardese, bi bil še boljši. Sploh bedno mi je bilo, da so to pomešali še z neko zaljubljenostjo … Zgodba bi bila drugače čisto OK!

  7. Recenzije: Animal Kingdom, The Kids Are All Right, The Tourist, Rabbit Hole, Burlesque, Love and Other Drugs « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] v mestu. Režiser Edward Zwick, avtor odličnih filmov Legends of the Fall, The Last Samurai, The Siege in Glory, je torej spet na začetku svoje kariere, kjer je leta 1986 posnel romantično komedijo [...]

  8. Recenzije: No Strings Attached, Paul « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] Cop, Legal Eagles, Junior in Father’s Day, hudiča, tudi Evolution, Six Days Seven Nights in My Super Ex-Girlfriend, po katerem si je vzel petletno pavzo in posnel No Strings Attached, svoj daleč najslabši film v [...]

  9. Recenzija: We Bought a Zoo « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] kvaliteten film, ki se mu pozna režiser Cameron Crowe, ki se po sedmih letih in po mlačnem filmu Elizabethtown v polni formi vrača na sceno. Sprva sem imel idejo, da bom dobil še en blesav film Adama [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !