Televizija 24

5.04.2010 ob 14:23

RAY (zda 2004,  drama, režija: Taylor Hackford, igrajo: Jamie Foxx, Kerry Washington, Regina King, Clifton Powell, Larenz Tate, David Krumholtz)

Brat Ray.

Pa smo jo dobili, dolgo pričakovano biografijo legendarnega Rayja Charlesa, ki je v kina udarila takoj po njegovi smrti. Takoj po tem, ko se je shladilo njegovo truplo, če sem malo grob. In film, ki ga je režiral Taylor Hackford, ki od leta 1997, ko nam je dal Hudičevega odvetnika, ni počel ničesar, ima vse, kar mora imeti biografija Rayja Charlesa. Njegove številne ljubice (Regina King), njegovo ženo (Kerry Washington), njegov boj z mamili, njegovo pot do slave, njegovo glasbo in nesrečni dogodek iz mladosti, zaradi katerega je kot majhen deček izgubil vid. Okej, toda kaj, ko nima tistega, kar je imela knjiga Brat Ray, ki jo že leta 1978 po nareku samega Rayja Charlesa spisal novinar David Ritz. Prav imate, filmu manjka sočnost. Tista prava iskrena energija, tiste divje iskre, vse tisto, kar je imel tudi odrski nastop Rayja Charlesa. In tisto, kar je premogla knjiga. Zares iskrena izpoved brez dlake ne jeziku. In film izgleda tako, kot da se boji cenzure in ves čas raje namenja glasbenikovem boju z mamili. To ni dobro. To ni pravi Ray. Pravi Brat Ray. To je le Jamie Foxx, igralec, ki se resda trudi, a ne doseže tistega, kar bi moral. Njegov Ray na trenutke deluje zoprno, čudno, neiskreno in premalo prepričljivo. Kljub fizični podobnosti in značilnih grimasah. Povedano drugače, Rayja bi moral igrati pravi Ray, film pa bi morali posneti leta 1978.

Ocena 3

THE ISLAND (zda 2005, znanstveno fantastična akcija, režija: Michael Bay, igrajo: Ewan McGregor, Scarlett Johansson, Sean Bean, Djimon Hounsou, Steve Buscemi, Michael Clarke Duncan)

Klon, ki ne bi prepričal niti ovce Dolly.

Če boste preleteli vse znanstveno fantastične filme zadnjih tridesetih let, boste v vsakem izmed njih našli nekaj Otoka. Nekaj, kar je Otok vzel in kloniral za lastne namene. Okej, toda kaj, ko je vzel in kloniral same napačne reči. Samo ideje, ki bi jih moral pustiti pri miru in razmišljati s svojo glavo. Z glavo originala in ne z glavo klona. In film, ki razmišlja kot kopija, je film, ki se zelo hitro spremeni v kopijo. V dolgočasen klon brez idej, ki ga ne bi kupili niti pred tridesetimi leti. In tu je doktor Sean Bean, moderni Frankenstein, ali če hočete, moderni Mengele, ki se gre Boga. Ki se gre fena Popolnega spomina in na svoji farmi namesto ovac goji ljudi. Duplikate bogatih strank, ki hočejo dolgo življenje. Ki hočejo zdrave organe, nova pljuča in nova jetra. Ker ima vizijo, organov ne goji v formaldehidu, marveč v živih organizmih. V popolnih kopijah originalov, ki živijo v komuni. V belem svetu brez seksa, kjer ne smejo razmišljati s svojo glavo in kjer prav vsi čakajo na sedmico lota, ki jih popelje v raj. Na otok, katerega jim vseskozi kažejo samo na slikah. In potem se pojavi problem. Problem, na katerega niso računali in ga niso pričakovali. Problem, ki ga zakuha Lincoln Six Echo (Ewan McGregor), eden izmed klonirancev, ki začne misliti z lastno glavo. Ki zašteka Trumanov šov in se poda na Loganov beg. Ki ima dovolj Metropolisa in 1984 ter si zaželi Blade Runnerja. Ki ugotovi, da izlet na Otok ne pomeni izleta na Otok, marveč smrt in rezanje organov za bogate stranke. In ko na lotu zmaga njegova najboljša prijateljica Jordan Two Delta (Scarlett Johansson), se mu resnično zasuče in odsuče. Tako resnično, da hoče v resnični svet. Da ima dovolj kulis, dovolj Matrice. Da noče Ostržka, da hoče original. Škoda je le, da vseskozi nastopa v kopiji boljših filmov.

Ocena 3

ROBOTS (zda 2005, risanka, režija: Chris Wedge in Carlos Saldanha, glasovi: Ewan McGregor, Halle Berry, Robin Williams, Mel Brooks, Greg Kinnear, Jim Broadbent, Drew Carey, Jennifer Coolidge, Paul Giamatti, Dan Hedaya, Jay Leno, James Earl Jones, Natasha Lyonne, Stanley Tucci, Stephen Tobolowsky, Dianne Wiest, Harland Williams, Paula Abdul)

Ples v olju.

Izjemno dinamična, zabavna, barvita in ravno prav insajderska računalniška risanka, ki nas popelje v svet robotov, v mesto Robot City, mesto, ki je v hudi krizi. Mesto, kjer se je zgodila revolucija, ali še boljše, evolucija. Župana Bigwela (Mel Brooks) je namreč zamenjal pretirano moderni Ratchet (Greg Kinnear), ki ne mara rezervnih delov. Ki se požvižga na usodo revnih meščanov in zahteva upgrade, tako imenovano nadgradnjo, ki si jo lahko privoščijo samo najbolj bogati. Brez skrbi, z nami je pogumni Rodney (Ewan McGregor), mladi izumitelj, ki mu gre stvar hudo na živce. Robin Hood, ki jemlje bogatim in daje revnim. Ki okoli sebe zbere skupino enako mislečih robotov in se upre sistemu. Kul, plus enkratni Robin Williams, ki odpleše tudi ples, kjer dež zamenja olje.

Ocena 4

THE GOOD SHEPHERD (zda 2006, drama, režija: Robert De Niro, igrajo: Matt Damon, Angelina Jolie, Alec Baldwin, William Hurt, Robert De Niro, Billy Crudup, Michael Gambon, Keir Dullea, Timothy Hutton, Joe Pesci)

Film, kjer se v treh urah ne zgodi popolnoma nič. 

The Good Shepherd, zgodba o rojstvu CIE, ki jo je De Niro pripravljal vrsto let, udari mimo v vseh pogledih. Kot osebna drama človeka (Matt Damon), ki mora pozabiti na družino (Angelina Jolie) in se predati delu v agenciji. Kot politični triler, kjer nam pokažejo začetke te zloglasne organizacije, ki se je začela pripravljati tik pred drugo svetovno vojno. Kot film, ki si želi nagrad. Kot kvalitetna drama, ki hoče leteti daleč. Kot zanimiv in še vedno skrivnosten del ameriške zgodovine. Sami kiksi in nemogoči streli v prazno, ki naredijo razočaranje leta. Ki enega najbolj pričakovanih filmov zadnjih let spremenijo v totalno polomijo. V izredno razvlečeno, dolgočasno, nezanimivo, mrtvo, statično, hladno, nepovezano in neprepričljivo štorijo, kjer nihče ne igra tako kot bi moral. Tako kot se spodobi in tako kot se v takšnih filmih igra. Tako zelo slab film, da se iz njega po pol minutke pobere celo Joe Pesci, ki ga ni bilo na spregled celih osem let.

Ocena 1

 

9 komentarjev na “Televizija 24”

  1. Thora pravi:

    O moj bog. Pravzaprav eden zelo redkih, morda kar edini film do sedaj, ki po zagotovilih mojega znanca, ki dejansko dela v tajni službi, vsaj približno pokaže zadeve realno.

    Meni osebno je bil film fenomenalen, zato sem ga takoj poklicala, da je še on pogledal.

    Moje mnenje je pravzaprav diametralno nasprotno od mnenja Gartnerja.

    Ampak itak si ti strokovnjak….

  2. weed pravi:

    Za Raya se načeloma strinjam, nekaj je res manjkalo, a navkljub temu gre za precej dober film. The Island pa me je precej pozitivno presenetil. Seveda gredo skoraj vse zasluge prelepi Scarlett in glasbeni podlagi, čeprav je ta delno plagiat. Sicer precej enostavna dramaturgija, nič posebno inovativnega, a vprašanja lastne svobode so mi venomer interesantna =)

  3. ajda1 pravi:

    Sem gledala film o Rayu in kot je Iztok zapisal, se je vse vrtelo okoli mamil in zgodba v bistvu končala z odvajanjem od droge. Mi je pa film bil vseeno všeč, ker je bilo zanimivo, kako so nastajale pesmi, ki so ga ponesle med zvezde. Morda je pa ravno point v tem prikazati borbo uspeti in na nek način osamljenost Raya tista tapravo, ker očitno je imel probleme, ki jih je nosil s seboj celo življenje, krivda za smrt brata. Morda je bila ta njegova slepota “kazen”, ki jo plačal na zelo krut način, a nekako ni mogel splavati in tega ne nositi s seboj.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Thora, tudi Jim Emerson misli podobno kot jaz, saj pravi tole:
    “If you think George Tenet’s Central Intelligence Agency was a disaster, wait until you see Robert De Niro’s torpid, ineffectual movie about the history of the agency, The Good Shepherd. Once again, responsibility for the large-scale failure does not lie with the valiant and hard-working operatives in the field (or the actors on the screen), but with the mismanagement of the director himself. It is unlikely, however, that any awards — including Presidential Medals of Freedom — will be bestowed upon De Niro or his plodding writer, Eric Roth, for their misfeasance.”

    Variety je rekel tole:
    “But the long and short of the problem is that the director never finds a proper rhythm to allow the viewer to settle comfortably into what turns out to be a very long voyage. Like many films of the moment, this one keeps jumping around in time, not confusingly in the least, but in a way that has no natural flow to it.”

    Peter Bradshaw pa tole:
    “And why is Damon allowed to act in such a callow, boring way? As ever, he looks like he is playing Robin to some imaginary Batman at his side, like Jimmy Stewart and his invisible rabbit. His nasal, unobtrusive voice makes every line sound the same. He could say: “Darling, I love you more than anything else in the world” and “I’d like Diet Coke, not regular Coke, with these fries” and they would be indistinguishable. This is a very dark, murky film, resentfully critical of the dysfunctional CIA family. It appears occasionally to be aspiring to the anti-grandeur of the Godfather movies, especially with scenes set in Cuban Miami – a nice small part for Joe Pesci, incidentally, as a casino-owner, bringing this talented actor out of self-imposed semi-retirement, although I suspect he contributed an awful lot more which has been cut. But it takes hours and hours to get to the point, and that point, when it comes, has been blunted by an awful lot of ponderous acting and a laboured, stuffy sense of historical importance.”

    BBC tole:
    “Robert De Niro’s second film as a director is vastly more ambitious than his sweet 1993 debut, A Bronx Tale. Bestriding continents and decades like a grumpy colossus, The Good Shepherd attempts to cram the entire history of the CIA into a single movie, albeit a very long one. The focus of this tale is the fictional Edward Wilson (Matt Damon), a man whose dedication to spying for his country is gradually eating him alive.”

    Peter Travers pa seveda tole:
    “But it’s tough to slog through a movie that has no pulse. The film is stuffed with undeveloped characters far worthier of screen time than Edward’s domestic crises with his wife, deaf mistress and resentful son.”

    Nisem edini, veš :)

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Weed, pa kaj vsi vidite na tej Scarlett? Okej, ni slaba igralka, nikakor, toda vizualno je infantilna in daleč od karizme, ki bi lahko rešila slab film.

    Ajda1, zanimivo si doživela za film. Okej, se strinjam na nek način, toda vseeno bi rad videl še kaj drugega kot le njegov notranjo borbo. Navsezadnje gre za biografijo znane osebe, kjer me zanima še marsikaj drugega.

  6. Filip pravi:

    Meni je The Island eden boljših od Baya, čeprav tudi ni nevem kaj, se pa popolnoma strinjam z Weedom – glasbena podlaga in Scarlett sta najsvetlejši točki filma.

  7. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Eden boljših? Torej sta ti The Rock in Bad Boys slabša? Ne ga srat, no :)

  8. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: The Unsinkable Molly Brown, Love Ranch, Le Concert pravi:

    [...] odprete usta in da vržete oko na tole zgodbo, kjer se Joe Pesci, če pozabimo mini vlogico v filmu The Good Shepherd, v pravem pomenu po dvanajstih letih vrača pred filmske kamere. Tako kot vedno je enkraten, resda [...]

  9. Recenzije: J. Edgar, The Iron Lady « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] da sem od tegale filma pričakoval nekoliko več. Ne bom rekel, da je slab in na stopnji polomije The Good Shepherd, toda moral bi biti boljši. Moral bi biti tak, da bi me vrgel na kolena in da bi na koncu komaj [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !