Kultne grozljivke 1

2.04.2010 ob 03:13

ISLAND OF DEATH (grčija 1975, dramska grozljivka, režija: Nico Mastorakis, igrajo: Robert Behling, Jane Lyle, Jane Ryall, Jessica Dublin) Totalni šok. Island of Death, v originalu, Ta Pedhia tou Dhiavolou, je film, ki zna šokirati. Ki obvlada skrajno deviantne in perverzne prijeme, katere presenetljivo in z neverjetno lahkoto vkomponira v patološko ljubezensko razmerje in kljub ultimativno morbidnim prizorom vseskozi ohranja zavidljivo stopnjo kvalitete.  To je za film, za tipično seksualno grozljivko iz sedemdesetih, seveda prava redkost. Pohvalno dejstvo in dokaz, da se da kvaliteto najti tudi v še tako ogabni zgodbi, ki jo bodo do konca zdržali samo najbolj trdni gledalci. In tu sta naša zaljubljenca, Christopher in Celia, na videz mirna, romantična in hormonov polna navihanca, ki si privoščita počitnice na prekrasnem grškem otočku. Ker ju prime nora želja po seksu, skočita do najbližje telefonske govorilnice, se slečeta in začneta igro. Vse lepo in prav, toda kaj, ko poba po telefonu med seksom pokliče svojo mamo in ji ukaže naj posluša dogajanje. Gledalcu je nemudoma jasno, da bo gledal nekaj drugačnega, nekaj perverznega, nekaj skrajno divjega. Še posebej, ko pride do prizora, kjer fant pohotno poseksa in zakolje kozo. Samo zato, ker punca prezgodaj zjutraj ni bila razpoložena za seks. In potem se začne masaker. Hudo krvavi in brutalni umori, ki jih naš zaljubljeni par vneto fotografira ter uživa. Gospodič Christopher ima namreč idejo, da mora svet očistiti izmečkov. Vseh tistih potrebnih, prešuštnih in pohotnih posameznikov, ki po njegovem žalijo boga. Zelo ironično, glede na to, da je sam hujši od vseh skupaj. Tega seveda ne ve. Tip je rojeni morilec, ki v svoj labodji spev potegne še nič manj perverzno Celio, katerga ga slepo uboga in vrši njegive ukaze. In umori so ogabni, direktni in hudo brutalni. Od klanja do žganja, od vrvi do prevelikega odmerka mamil. Najprej nastradajo geji in lezbijke, potem pridejo na vrsto tudi kurbe in ostarele pohotnice. In tu je Jessica Dublin, stara in zgubana dama, ki se ji pozna kilometrina. Ki hoče seks z mladim Christopherjem, kateri ji najprej izpolni perverzne želje, nato pa načrtuje kako ji bo zavil vrat.  In tu so fotke, spomini na krvavo odisejo, ki Chrisu in Celii služijo za masturbacijo. Pač film, ki je šel do konca in debi režiserja, ki se je potem prebil do tretjerazrednih hollywoodskih smeti tipa Ninja Academy in Nightmare at Noon.

Ocena: vredno ogleda

ANTROPOPHAGUS (italija 1980, grozljivka, režija: Joe D’Amato, igrajo: Tisa Farrow, Saverino Vallone, Serena Grandi, George Eastman) Dolgočasna in bedna grozljivka o kanibalu, ki nadleguje nič hudega sluteče turiste. Prizora, kjer krvoločni kanibal požre fetus in svoja lastna čreva, sta se seveda zapisala v anale evrotrasha, zgodba o moškem, ki je moral požreti svojo lastno družino, da je preživel brodolom, ravno tako, toda kaj, ko je vse ostalo razvlečeno, dolgočasno, neprepričljivo in zastarelo. Pač film, ki se mu vidi, da je njegov režiser v tistih časih na leto posnel več kot deset različnih filmov.

Ocena: izguba časa

ABSURD (italija 1981, grozljivka, režija: Joe D’Amato, igrajo: George Eastman, Annie Belle, Charles Borromel, Edmund Purdom, Katya Berger) Serijski morilec, ki bi se zagabil celo Charlesu Mansonu, ali še boljše, Michaelu Myersu in Jasonu Voorheesu. George Eastman, ki je v filmu Antropophagus, katerega je ravno tako režiral Joe D’Amato, maestro gravža, požrl svoja lastna čreva, sedaj igra serijskega morilca. Divjega, krvoločnega in izvirnega ubijalca, ki si vzame čas. Ki svoje umore spremeni v remek dela. Ki svoje žrtve ubije svinjsko, morbidno, ogabno in negravžno. Tip prihaja naravnost iz pekla, zato ni čudno, da ga poleg policije lovi tudi skrivnostni duhovnik. Vrtanje možgan, žaganje lobanje, peka v pečici in rezanje vratov. Čisti snuf in film, ki izgleda tako, kot da so se umori zgodili tudi v resnici. Klasika žanra, o kateri bi morali vsi govoriti bolj glasno.

Ocena: vredno ogleda

THE HOUSE ON THE EDGE OF THE PARK (italija 1980, triler, režija: Ruggero Deodato, igrajo: David Hess, Annie Belle, Christian Borromeo, Giovanni Lombardo Radice, Marie Claude Joseph, Gabriele Di Giulio, Korraine De Selle) Dva nepridiprava se perverzno izživljata nad nič hudega slutečimi snobi, ki ju povabijo na žurko. Režiser Ruggero Deodato, ki nam je leta 1980 postregel tudi z ogabno ljudožersko klasiko Cannibal Holocaust, je v filmu The House on the Edge of the Park, bratcu Cravenove kultne robe The Last House on the Left, v izvirniku, La Casa sperduta nel parco, lepo pokazal, da zadrte snobovske punce privlačijo divji in odpeti mladci, ki hodijo po robu zakona. Ena izmed njih namreč glavnega pobalina pod tuš povabi še pred pričetkom umazane igre, druga pa z drugim pobalinom na skrivaj seksa med samo umazano igro. Zanimivo, glede na to, da razgrajača njune fante pošteno prebutata in porežeta z britvico ter da njima ves čas grozita z brutalnim posilstvom. Na prvi pogled seksualno eksplicitna in brutalna grozljivka, ki pa se odlično spozna na psihilogijo zadržanih žensk, ki se pred svojimi partnerji ne znajo nikdar zares sprostiti. Nič čudnega, da jih potem vloga ponižnih ujetnic tako strašno vznemirja tudi v tako ekstremi situaciji, kjer v navalu adrenalina tekmujejo katera bo upala več. Kljub temu, da vsem skupaj grozi smrt, saj so jih ujeli nevarni psihopati.

Ocena: vredno ogleda

EXPOSE (anglija 1976, grozljivka, režija: James Kenelm Clarke, igrajo: Udo Kier, Fiona Richmond, Linda Hayden, Paty Smart, Vic Armstrong) Kultna srhljivka, ki so jo v Angliji strogo prepovedali. Vedno čudaški Udo Kier je pisatelj v krizi. Skrajno nenavadni možakar, ki pred vsakim seksom s svojo ženo Fiono Richmond obleče rokavice in se odpelje v svet prividov ter morastih podob. Ker nikakor ne more končati svojega novega romana najame strojepisko Lindo Hayden in upa na spremembo. Žal se zmoti, saj je mladenka preveč razposajena, kar pomeni, da se daje dol z lokalnimi kmeti, ga vznemirja v postelji in na koncu zapelje celo njegovo ženo. Nič čudnega, da so film prepovedali in da se po krivici ni spremenil v kultno robo. Stanley Kubrick mu namreč dolguje The Shining.

Ocena: vredno ogleda

CONTAMINATION (italija in nemčija 1980, grozljivka, režija: Lugi Cozzi, igrajo: Ian McCulloch, Louise Marleau, Marino Mase) Film, ki mu Cronenbergovi Skenerji dolgujejo vsaj tri kroge. Izjemno grafična, nazorna, brutalna, krvava in mesena grozljivka, kjer ljudi napadejo vesoljske bube, jebeni kokoni, iz katerih šprica smrtonosna kislina. In ko ta kislina špricne na človeka, se zgodi čisti snuf. Telo namreč eksplodira direktno v kamero, čreva, želodec, pljuča, jetra, srce in ostalo meso pa odfrčijo na vse strani. Prav imate, to so koline. Perverzno, mazohistično in morbidno kosanje človeškega telesa, ki pa se na žalost prehitro spremeni v rutinsko in razvlečeno znanstveno fantastično štorijo o skupini znanstvenikov, ki odkrivajo vzroke in izvor skrivnost zapredkov.

Ocena: nič posebnega

NIGHTMARE (zda 1981, grozljivka, režija: Romano Scavolini, igrajo: Baird Stafford, Sharon Smith, C. J. Cooke, Mik Cribben) O mentalno hudo zmedenem pacientu, ki se spremeni v serijskega morilca. Baird Stafford je George Tatum, nesrečni možakar, ki ga mučijo nočne more. Ki ga jebe shizofrenija. Ki ne loči med realnim in fiktivnim svetom. Vse to zaradi tragičnega dogodka iz otroštva, ko je očeta in mamo zalotil med sadomazohističnim spolnim odnosom. Povprečna, premalo grozljiva in preveč cenena srhljivka, ki izgubi tekmo s podobnimi predstavniki svojega žanra.

Ocena: izguba časa

EATEN ALIVE (zda 1977, grozljivka, režija: Tobe Hooper, igrajo: Neville Brand, Mel Ferrer, Carolyn Jones, Robert Englund, Marilyn Burns, Roberta Collins, Stuart Whitman, Kyle Richards) O lastniku obcestnega motela, ki svojega krvoločnega krokodila hrani s svojimi gosti. Grozljivka, ki se ji pozna, da jo je režiral Tobe Hooper, režiser, ki je pred tem režiral tudi kultni Teksaški pokol z motorko. Dovolj krvi, dovolj mesa, dovolj groze in dovolj gole kože za ljubitelje žanra, ki bodo med vsakim umorom vriskali od veselja. Prav imate, mladenič, ki hoče na začetku filma posiliti svetlolaso cipo, ni nihče drug kot Robert Englund, znameniti Freddy iz More v ulice Brestov.

Ocena: vredno ogleda

THE FUNHOUSE (zda 1981, grozljivka, režija: Tobe Hooper, igrajo: Elizabeth Berridge, Shawn Carson, Jeanne Austin, Jack McDermott) Skupina najstnikov obišče zabaviščni park in vstopi tudi v atraktivno hišo groze. Začetek, kjer se Tobe Hooper enkratno pokloni Psihu, trga gate, vse ostalo pa pade na led in se spremeni v tretjerazredno grozljivko, ki premore le atmosfero. Pač zgodba o skupini potrebnih najstnikov, ki naletijo na iznakaženega psihopata, kateri v hiši groze fura imidž Frankensteinove pošasti. In pozor, Tobe Hooper, režiser Teksaškega pokola z motorko in Poltergeista, je zavoljo tegale skrpucala zavrnil režijo Spielbergovega Vesoljčka. Prav imate, to je bila največja napaka vseh časov.

Ocena: izguba časa

In še štiri prav tako kultne, a žal izjemno slabe grozljivke, ki jih velja videti le zavoljo firbca:

  DON’T GO NEAR THE PARK, letnik  1981, grozljivka, zgodba o  dvanajst tisoč let starem paru, ki v današnjem času išče device, pije njihovo kri in gloda njihova srca. Bedno od začetka do konca, kljub ideji, ki se zanimivo sliši le na papirju.

  FIGHT FOR YOUR LIFE, letnik 1977, trije zanikrni kaznjenci vzamejo za talce vzorno temnopolto družinico. Slabo posneta, nizkoproračunska, porazno odigrana in premalo zanimiva zgodba, ki se začuda dotakne tudi rasne diskriminacije.

 A BAY OF BLOOD, letnik 1971, v režiji Maria Bave, dolgočasna in premalo grozljiva zgodba o krvavem boju za lastništvo posestva. Uvodna sekvenca, kjer neznanec brutalno umori ostarelo žensko, sicer lastnico sporne vile, in prizor, kjer dva najstnika med ljubljenem prebode sulica, trgajo živce, vse ostalo pa ne strga ničesar. Pa četudi Petek trinajstega ravno filmu A Bay of Blood, v originalu, Reazione a Catena, dolguje dve brezplačni rundi.

 DEVIL HUNTER a.k.a. SEXO CANIBAL, letnik 1980, v režiji Jesusa Franca, Indiana Jones za kanibale je preveč standardna, premalo brutalna in dolgočasna zgodbica o ugrabljeni manekenki Lauri Crawford (Ursula Buchfellner), ki jo izpod terorja krvoločnih kanibalov rešuje pustolovec Peter Weston (Al Cliver).

 

10 komentarjev na “Kultne grozljivke 1”

  1. smoger pravi:

    Priznaj, da si vse te filme i…khm…legalno pobral z neta :)

  2. Andrej pravi:

    Od telih grozljivk so zame najboljše Island of death, Expose in Absurd

  3. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Za prva dva se strinjam, Absurd pa me ni povsem prepričal. Je pa res eden boljpih iz tele serije zgoraj.
    Lepo da gledaš. Si poznal prej ali si spoznal s pomočjo tega zapisa?

  4. Simon pravi:

    Iztok povej mi kje naj dobim te grozljivke?

  5. Andrej pravi:

    Za Island of death sem vedel že prej za druga dva pa ne.

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Simon, na muli se dobi vse, no ja, vsaj dalo se je dobiti.

  7. Andrej pravi:

    Pravkar sem si ogledal Nightmare. Film je bil odličen, krvi je bilo dosti; a le kako je lahko morilec še vedno dihal kljub šestim strelom?

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ma saj veš, da je kliše takih grozljivk tudi v tem, da se morilca ne da ubiti in da vedno znova oživi :)
    Le spomni se Jasona Voorheesa in Michaela Myersa.

  9. Andrej pravi:

    Zdaj sem si končno ogledel vse tele grozljivke. Moje ocene:
    Island of death 4
    Antropophagus 3
    Absurd 3
    The house on the edge of the park 4
    Expoce 4
    Contamination 3
    Nightmare 3
    Eaten alive4
    The funhouse 2
    Fight for your life 1 in pol
    A bay of blood 2
    Devil hunter 1 in pol

  10. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Dejansko se strinjava :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !