Recenzije: Tony, Once, The Horseman, The Pit and the Pendulum

24.03.2010 ob 23:49

TONY (anglija 2009, drama, režija: Gerard Johnson, igrajo: Peter Ferdinando)

Zelo prepričljiv  in hudičevo realističen portret serijskega morilca.

Čeprav imam takšnih in drugačnih filmov o takšnih in drugačnih psihopatskih morilcih vrh glave, je Tony zelo dobrodošla sprememba. Zelo poseben, drugačen, skorajda preveč preprost, a še vedno zelo učinkovit film, ki ga zlepa ne boste pozabili. Predvsem zavoljo glavnega junaka (skorajda dokumentarno ga igra Peter Ferdinando), ki je res hudo poseben model. Poosebitev asocialnega tipa, ki cele dneve preživlja ob gledanju tretjerazrednih akcijskih filmov, klicari prostitutke in se potem ustreši srečanja, ter išče družbo med najbolj tipičnimi marginalci, ki jih potem seveda razkosa in speče za kosilo. Tip je po eni strani uboga para, po drugi pa nevaren psiho, ki zadavi tudi tiste, ki vznemirijo njegov sicer miren vsakdan. Atmosfersko izjemno močan in učinkovit film, po svoje celo črna komedija, sicer pa prepričljiv portret čudaka, ki ga lahko verjetno najdemo v prav vsakem bloku tudi v Sloveniji.

Ocena: vredno ogleda

ONCE (irska 2006, glasbena drama, John Carney, igrajo: Glen Hansard, Marketa Irglova)

Biser.

Joj, kako zelo so mi všeč takile majhni in širši javnosti neznani filmčki, ki gledalca osvojijo s svojo preprostostjo in dušo, ki manjka večini znanih hollywoodskih uspešnic. Pa  tudi pristop podajanja zgodbe je čudovit. Pa klišejev ni. Niti za ščepec. Je pa zelo simpatična in dobro narejena zgodbica, nekakšna glasbena love story, ki nikoli ne zaživi, saj se dekle drži nazaj in nekako nima poguma za resen korak. On je popravljalec sesalcev in ulični glasbenik, ki sanja o uspešni glasbeni karieri, ona pa je emigrantka, ki so ji všeč njegova besedila. Med njima klikne, toda ne na isti način. Morda tudi zaradi tega, ker je ona poročena, čeprav nesrečno, a vseeno, on pa morda še ni prebolel svoje bivše ljubezni. Prizor, ko mu ona sredi ulice prinese svoj pokvarjen sesalnik, ki ga potem vleče za seboj med sprehodom, je enkraten. Kot vodilna pesem, ki je leta 2008 snela tudi oskarja. Lep in očarljiv filmček. Za dušo in srce gledalca.

Ocena: presežek

THE HORSEMAN (avstralija 2008, drama, režija: Steven Kastrissios, igrajo: Peter Marshall, Caroline Marohasy, Brad McMurray, Jack Henry)

Hardcore.

Če ste videli Hardcore, ki ga je leta 1979 posnel Paul Schrader, potem veste, da je George C. Scott igral očeta, ki je svojo hčerko iskal v pornografskem podzemlju Kalifornije. Christian, glavni junak filma The Horseman, ki ga zelo karizmatično odigra Peter Marshall, sedaj počne isto, le da krivce, ki so njegovo hčerko pahnili v pornografijo, mamila in smrt, pobija kot Jason Voorhees. Kot ultimativni maščevalec, kjer tudi Charles Bronson, ki je v filmu Death Wish maščeval svojo ženo, zgleda kot povsem nedolžen možakar. Christian gre do konca, do pravega masakra, do čistokrvnega splaterja, kjer meso in kri frčita na vse konce. Četudi film morda nekoliko pretirava z nasiljem, deluje odlično, saj Christian pobija z dobrim razlogom in tako, da mu verjamemo. Christian je “the horseman”, osamljeni jezdec, ki nima več kaj izgubiti in ki vidi samo maščevanje ter skuša najti vse tiste, ki so tako ali drugače sodelovali pri tragični usodi njegove hčerkice. Grafično zelo nazoren film, nikakor za vsakogar, a dovolj kvaliteten in dramsko močan, da zadovolji tudi zahtevnejše gledalce.

Ocena: vredno ogleda

THE PIT AND THE PENDULUM (zda 2009, grozljivka, režija: David DeCocteau, igrajo: Lorielle New, Stephen Hansen, Bart Voitila, Danielle Demski, Amy Paffrath)

Edgar Allan Poe se obrača v grobu.

Ko sem leta 1991 videl verzijo, ki jo je je posnel Stuart Gordon in kjer je bil glavni Lance Henriksen, sem bil prepričan, da nižje ne bo šlo. Nova verzija je dokaz, da sem se zmotil. Tole je pač kvazi reciklaža kultnega Poejevega dela, kjer sedem študentov pride na terapijo k zloglasni psihiatrinji (igra jo lesena in plastična Lorielle New) in upa, da bodo po seansi močnejši in boljši kot prej. Že sama ideja je blesava, saj gre za uspešne mladce in mladenke, ki take terapije sploh ne bi rabili. Da se punce spremenijo v lezbijke, fantje pa v geje, seveda ni treba posebej poudarjati, ker gre pač za stupiden in poceni film. Da si psihiatrinja privošči užitke s postavnimi fanti, ki jih potem med hipnozo ubije, pa tudi ni ravno presenečenje. Slabo odigran, dolgočasen, slabo zrežiran in hladen film, ki ga lahko mirne duše zamudite.

Ocena: izguba časa

 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !