Recenzije: Shutter Island, Percy Jackson, Bigger Stronger Faster

17.03.2010 ob 02:06

SHUTTER ISLAND (zda 2010, dramska srhljivka, režija: Martin Scorsese, igrajo: Leonardo DiCaprio, Mark Ruffalo, Ben Kingsley, Max Von Sydow, Michelle Williams, Ted Levine, Emily Mortimer, Patricia Clarkson, Jackie Earle Haley, John Carroll Lynch, Elias Koteas)

Martin Scorsese sreča Davida Lyncha.

Čeprav najnovejši film Martina Scorseseja spominja na Cape Fear (glasba, temačnost, nevihta) in na Bringing Out the Dead (atmosfera, prividi) ter seveda na Carpenterjev In the Mouth of Madness, kjer je stik z realnostjo izgubil Sam Neill, ali če hočete, na Kubrickov The Shining, kjer se je isto dogajalo z Jackom Nicholsonom, pa tudi na vse tiste filme, kjer glavnega junaka muči shizofrenija oz. dvojna osebnost, bi največ vzporednic vendarle potegnil s filmi Davida Lyncha ali kar s serijo Twin Peaks, kjer bi se več kot odlično znašel zvezni šerif Teddy Daniels (še nikoli tako dobri Leonardo DiCaprio). Odločen in pogumen možakar, ki s svojim partnerjem Chuckom (Mark Ruffalo) pride na zloglasni otok Shutter, kjer stoji še bolj zloglasna umobolnica, Alcatraz za norce, ki so jih namesto v arest spravili v roke psihiatrov, doktorjev Cawleyja (izvrstni Ben Kingsley) in Naehringa (legendarni Max Von Sydow), ki jima je pravkar pobegnila zelo nevarna pacientka Rachel (izjemno prepričljiva Emily Mortimer), kar je tudi razlog, da se Teddy in Chuck znajdeta na otoku. Intriganten uvod, kjer kamera Martina Scorseseja že v prizoru na ladji pokaže top formo, sila zmedeno in nekoliko moreče ter naporno nadaljevanje, kjer se tudi gledalec izgubi med prividi, kjer Teddy nenehno srečuje svojo pokojno ženo (Michelle Williams) in se obnaša kot junak Zone somraka, ter odličen zaključek, kjer vse pride na svoje mesto in kot v Hudičevem odvetniku zabriše morebitno razočaranje gledalca. Dejansko zelo dober film, nafilan z odlično in karizmatično igralsko ekipo, ki se zlije z vlogami (nepozabna je tudi Patricia Clarkson, ki jo Teddy sreča v votlini). In z fantastično atmosfero, ki večkrat pošteno zamori gledalca in vse klišeje obrne v pravo smer. Scorsese zna tudi iz ne ravno sveže tematike potegniti najboljše, pokazati svoje mojstrske prijeme, ki kažejo na režiserja s kilometrino in na enega največjih cineastov ameriškega filma. Komercialno zastavljen, pa vendar povsem umetniški, morda celo “avtorski” film, ki bo zadovoljil tako zahtevne kot tudi povsem preproste gledalce, ki si pač želijo dobre srhljivke.

Ocena: vredno ogleda

PERCY JACKSON & THE OLYMPIANS: THE LIGHTNING THIEF (zda 2010, avantura, režija: Chris Columbus, igrajo: Logan Lerman, Brandon T. Jackson, Alexandra Daddario, Pierce Brosnan, Uma Thurman, Rosario Dawson, Sean Bean, Catherine Keener, Jake Abel, Steve Coogan, Joe Pantoliano, Kevin McKidd)

Clash of the Titans, najstniška verzija.

Chris Columbus, ki ima kot režiser in kot scenarist za pasom filme Gremlins, Home Alone, The Goonies, Mrs. Doubtfire, Rent in Harry Potter, je tokrat usekal v temo. Tako zelo, da kar boli. Kljub temu, da Pierce Brosnan igra kentavra, Rosario Dawson Hudičevo dekle, Uma Thurman Meduzo, Sean Bean pa Zevsa. Kljub dovolj dobrim posebnim efektom, dinamiki in zgodbi o mulariji, kjer so se zemeljski starši zapletli z bogovi. Stara Grčija pač, saj poznate te štorije, mar ne. In zaplet, kjer hoče Zevs narediti red in je jezen na Posejdona, ker naj bi njegov zemeljski sin Percy Jackson ukradel strelo. Tole je vaja za prihajajoči Clash of the Titans, ali še bolje, najstniški rimejk prvih Titanov iz leta 1981. Zelo slaba, površna, dramaturško porazna in scenaristično prazna vaja, ki bo seveda všeč le otrokom, medtem ko bodo ostali gledali na uro in zehali kljub nenehnem dogajanju in akciji. Blesav film, kjer so pravljični liki zelo bedno zliti z resničnimi igralci, kar je pravzaprav moj največji očitek.  In razkošna pizdarija, kjer ni zares dobro čisto nič.

Ocena: izguba časa

BIGGER STRONGER FASTER (zda 2008, dokumentarec, režija: Chris Bell)

“The side effects of being American.”

Chris Bell, ki je od nekdaj sanjal, da bo postal novi Arnold Schwarzenegger, je sedaj postal novi Michael Moore in avtor zelo zanimivega, odbitega, zabavnega, nepredvidljivega in gledljivega dokumentarca o ameriški obsedenosti s postavo, kjer vedno pomagajo steroidi. Erik Skjoldbjerg nam je leta 2001 v filmu Prozac Nation povedal, da so Američani obsedeni z jemanjem tablet, Chris Bell pa se loti steroidov v bodybuildingu in skuša dokazati, da so prav tam najmanj nevarni. Jasno, tole ni le ameriška obsedenost z lepo postavo, to je tudi ameriška obsedenost z zmago, s tem, da je treba biti vedno najboljši, še posebej v športu, kjer se ti samo ob zmagi klanja cela država. In v prvi vrsti stojijo vsi običajni osumljenci, od Arnolda in Slyja, do Hulka Hogana in Carla Lewisa, pa tudi Georgea Busha starejšega, ki je prav Arnolda predstavil kot poosebitev zgodbe o uspehu, se pravi zgodbe o zdravem načinu življenja, kljub temu, da je celo sam priznal, da jemlje steroide. In Bell upa daleč, vseskozi na zabaven, pa vendar dovolj provokativen način, da nenehno stresa gledalca. Fina zadeva in eden najbolj zanimivih ter razgibanih dokumentarcev zadnjega časa.

Ocena: vredno ogleda

 

36 komentarjev na “Recenzije: Shutter Island, Percy Jackson, Bigger Stronger Faster”

  1. Alex van der Volk Alex van der Volk pravi:

    Moja ocena Zloveščega otoka:

    Shutter Island (Zlovešči otok) (2010)

    O zgodbi

    Leo DiCaprio je federal marshall. Prav tiste vrste šerif, ki jih pokličejo, ko je stvar tako resna, da vse drugo odpove in ko policija le nemočno brca v temo. Takrat je potreben človek kot je recimo bil Tommy Lee Jones v Beguncu in (žal) potem v Beguncu dve. No, Lea, oziroma Teddyja Danielsa ter njegovega najnovejšega partnerja Chucka pokličejo na skrivnostni otok tik tik pred Bostonom, na katerem najdete najhujše psihopatske morilce. Ne ozirajte se naokoli, nepredvidljivi so in v vsakem trenutku lahko kdo pomisli, da ga izzivate. Tu je oddelek A za moške, oddelek B za ženske in zloglasni, srednjeveški, gotski, mračen, tesnoben oddelek C v katerem so zaprti najhujši primerki. Takšni, kakršnim ni pomoči, tudi ZDA so vzdignile roke nad njimi. Zaprti bodo, dokler jih ne bo pohrustala mati Zemlja. [censored]ga, Bog sicer obstaja, ampak nad nekaterimi je vzdignil roke. No, piše se leto 1954, hladna vojna je v polnem razmahu, tako ZDA kot Rusija rožljata z jedrskim orožjem in prav v teh napetih časih je iz svoje celice izginila nevarna pacientka, ki je v daljni preteklosti utopila svoje otroke. Ne da bi se tega zavedala, jasno, za njo so še vedno živi, ona še vedno živi v svoji soseski, za njo se to ni zgodilo. Ampak zdaj je izginila iz od zunaj zaklenjene sobe, ki ima na edinem oknu debele rešetke in nihče ne ve kje je, izpuhtela je v zrak,brez sledi pravzaprav. Zoprno. Ampak za Teddyja in Chucka to ni ovira, da se ne bi takoj lotila raziskovanja in zasliševanja, a kaj kmalu odkrijeta, da to pravzaprav sploh ne bo tako lahka naloga, saj imata občutek, da jima nihče noče pomagati, oziroma kot da ne bi nikogar dejansko zanimalo kje je Rachel (torej pacientka) končala. Toda Teddy ne bi bil odlikovan veteran druge svetovne vojne s precejšnjim bremenom travmatičnih spominov na hrbtu, zaradi katerih ga mučijo boleči spomini in hude sanje, če ne bi bil trdno odločen, da bo stvari prišel do dna.

    O filjmu

    POZOR – SPOJLERJI!!!!

    Videli smo že Bruca Willisa v Šestem čutu, videli smo Nicole Kidman v The others, videli smo Vas ob gozdu (okej, ta je bil brez pravih zvezd, če seveda odštejem Weaverco), videli smo celo Johnnyja Deppa v Skrivnostnem oknu, zakaj vraga je bilo tega potrebno še enkrat, si rečemo, ko se Zlovešči otok, najnovejši izdelek Martina Scorseseja, po dveh urah in dvajsetih minutah le izteče in ugotovimo, da smo se spet pustili peljati na limanice. Toda saj veste, gledalci nismo tako neumni, da bi se kar naprej pustili voditi za nos. Uspelo je Willisu, Kidmanova nas je začarala, Depp prepričal, žal nas Leo ne more in vprašanje, kaj je bilo Scorseseju tega potrebno se mi je zastavljalo še celo dolgo pot domov. Ni kaj reči, filjm je narejen mojstrsko, tako kot to človek od takšne legende pravzaprav tudi pričakuje. Imamo temačno, klavstrofobično vzdušje osamljenega otoka, ki ga orkan pete stopnje in šibke luči le še popestrijo, imamo mojstrsko kamero, imamo fenomenalnega Leonarda DiCapria, ki je iz mulca zrasel v fenomenalnega igralca in ki je povsem upravičeno postal najnovejši ljubljenček Martina Scorseseja, odkar se je DeNiro preveč postaral, a zgodba zveznega šerifa, ki ni zvezni šerif, z obrabljenim twistom, ki nas enostavno ne more prepričati prav zaradi tega ker jih je bilo v zadnjih letih enostavno preveč, nas na koncu ne zadovolji. Ostane namreč nekoliko grenkega priokusa, kaj nam je Scorsese pravzaprav hotel sporočiti. Da je potrebno norcem dati oblast, da se bodo zavedli, da so norci? Heh, nekoliko prepozno, Evropejci to pač vemo, Američani žal ne, sicer bržkone George Bush nikoli ne bi postal predsednik.

    Ocena: 6/10

  2. Filip pravi:

    Se strinjam z oceno Percyja Jacksona. Bedasto. Mi je biu pa še bolj neumen npr. The Seeker: The Dark Is Rising.

  3. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Alex, Depp mene ni prepričal, pa Skrivnostno okno mi je grozno slab film. Je pa zanimivo, da Elias Koteas, ki igra piromana in ga za hipec ujamemo na stolu, močno spominja na De Nira. Se pa strinjam, da je DiCaprio iz filma v film boljši. Jaz sporočila nisem iskal, pač dobro narejena srhljivka, to je vse. Ali pa, da norec za vedno ostane norec.

    Filip, se strinjam, Seeker je še bolj zanič.

  4. Leiito pravi:

    “Ostane namreč nekoliko grenkega priokusa, kaj nam je Scorsese pravzaprav hotel sporočiti.”

    Sporočilo je jasno, če si razumel, da na koncu Caprio zavestno izbere smrt kot junak, raje kot da bi živel kot številka.

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Hm, ne bi rekel, da je igral, po moje je pač spet padel v prejšnje stanje. Sicer pa ne razumem zakaj so ga morali lobotomirati, saj bi lahko pač ostal v kakem bolj zastraženem oddelku, kjer ne bi imel možnosti za nasilje. Govorim z vidika ustanove. Z njegovega vidika pa, hm, mar bi moral biti doživljenjsko tam? Resda je ubil ženo, ampak imel je prekleto dober razlog. Lahko bi se skuliral in rehabilitiral in bi ga čez čas po moje spustili ven. Ali pa tudi ne glede na letnico dogajanja filma.

    In seveda, ne izbere smrti, saj ga ne bodo ubili, le zjebali ga bodo, kot Nicholsona v Letu nad kukavičjim gnezdom. To pa ni nobeno junaštvo.

  6. spookymulder spookymulder pravi:

    SPOILER ALARM – če filma niste videli tega ne berite!!!! (resno mislim!!!)

    Na koncu se vidi, da ni padel v prejšnje stanje, temveč da se je še predobro zavedal, kaj je storil, vendar s tem ni mogel živeti – torej, namesto življenja pošasti je izbral izbris svojih spominov, torej smrt svoje resnične osebnosti. Prav ta zadnji stavek je tudi poanta celotnega filma … torej, če se zavedaš, da si storil nekaj slabega in to obžaluješ, vendar tega ne moreš spremeniti, temveč se moraš s tem soočati iz dneva v dan – je tako življenje res vredno živeti? A po drugi strani, je njegova odločitev zares “plemenita”, ali pa je zgolj poslednji beg pred neprijetno resničnostjo?

    Film je zelo zanimiv tudi zaradi dileme “pravičnega” umora, saj bi lahko po eni strani dejali, da so dejanja glavnega lika ob osvoboditvi Dachava, kot tudi soočenje z ženo ob smrti otrok povsem razumljiva, morda tudi upravičena, a vendarle glavnega lika spomini preganjajo in mučijo njegovo vest, celo do te mere, da se pred njimi zateče v stvaritev razcepljene osebnosti. Glavno vprašanje glede tega torej ni, kako družba dojema njegove zločine, temveč kako jih dojema on sam in kako nanj vplivajo. In očitno pride do spoznanja, da je zločin še vedno zločin, ne glede na to, kakšne (upravičene) razloge je imel. S tem pa na žalost ne more živeti.

  7. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ali pa je bil občutek krivde, da ni znal pravočasno pomagati ženi, prevelik. Po moje je zaradi tega odtaval v drugo osebnost. Ni si znal odpustiti, da je ubila vse tri otroke. Za to je krivil sebe.
    Je pa grozno, da četudi je bil druga osebnost, so ga vseeno matrali prividi, kar pomeni, da je bil občutek krivde res grozen. Itak, le kako ne bi bil.

    Ampak zakaj lobotomija, saj bi ga lahko dali v zaprt oddelek.

  8. Pris Pris pravi:

    @Spooky:
    Strinjam se s tvojo interpretacijo. Očitno je zdravnikova terapija le bila uspešna, a je pacient spoznal, da je realnost hujša. Na koncu ga npr. njegov “partner” pokliče “Teddy!”, a se mu ne odzove, ker ve, da mu ni tako ime. V koncentracijskem taborišču pa DiCapriov lik ni pobijal paznikov, vsaj tako mu pove Kingsley. Bil je sicer tam skupaj z osvoboditelji, a tak dogodek se ni zgodil.

    @Iztok:
    Kingsley je omenil, da je on najhujši pacient na otoku in kot tak prenevaren tudi za zaprti oddelek. Mislim, da celo omeni, koliko pacientov, terapevtov in paznikov je že poškodoval.

    Leta 1954 je bila lobotomija pač edino sredstvo.

  9. spookymulder spookymulder pravi:

    @Pris:
    Mislim, da Kingsley glede pobijanja nacističnih paznikov reče, da za to ni dokazov (če bi bili, bi vojake tako ali tako postavili pred sodišče), da pa kolikor vedo, se je lahko zgodilo tudi to. Sicer je tudi možno, da gre zgolj za projekcijo dogodka z njegovo družino, vendar glede na to, da ves čas govori, da je med vojno ubil veliko ljudi (in da je očitno po vrnitvi skušal spomine ali slabo vest utopiti v alkoholu), je verjetno vendarle sodeloval pri poboju tistih čuvajev.

    Pri tem pa se postavi tudi novo vprašanje – jih je ubil zgolj iz maščevanja, ali pa morda tudi iz neke vrste “usmiljenja”, tako kot je ubil svojo ženo, ki ga je prosila, naj ji pomaga oziroma jo osvobodi. Videl je, da je zagrešila grozovit zločin, ki si ga verjetno ne bo mogla oprostiti, še posebej, če jo ozdravijo in bo dojela, kaj je storila, zato jo je raje “odrešil” Tako kot je na nek način “odrešil” tudi tiste stražarje njihove krivde za storjene zločine, ki se jih v tistem trenutku sicer še niso dobro zavedali, vendar bi težo in zmoto svojih dejanj verjetno dojeli po koncu vojne. In iz te logike nevzdržnega bremena zločina na koncu povzroči tudi smrtno obsodbo lastne osebnosti in spominov.

  10. :) pravi:

    evo učeri pogledo shutter island … mogoče umes res mal zamori vse skup … ampak res ni slab. nevem zakaj ampak dicaprio je v mojih očeh ratal 1A igralec, res. v departed je bil super, rdeči diamant tut, evo tuki tut dobr odigra … nevem, je kr frajer ratal v mojih očeh. ma un fris, ko ti paše v film. drugače pa film res ni slab.

  11. Buba pravi:

    meni je pa bil Shutter Island za odlično 5/5 ali pa 10/10. sem ga šla včeraj v kino gledat in sem se pripravila, da moram bit lepo skoncentrirana, ker scorsese ponavadi vse detajle z namenom umesti v film, tako da sem bila pozorna na vsako stvar. na koncu pa se koščki lepo povežejo skupaj in je vse jasno. predvsem ji je všeč konec, ko se glavni lik zavestno odloči, da noče več živeti ne z resničnimi spomini, prav tako pa ne želi več bežati v blodnje (Which would be worse, to live as a monster or to die as a good man?) in se “odloči” za lobotomijo, ki ga bo spremenila v duha.

    imam pa pripombo, da to ni ravno film za vsakega, ker se mi zdi, da je bila večina ljudi, ki so si prišli ogledati zabavni triler na koncu razočarana, slišala sem komentarje, da je bil film zmeden in da ne vejo, kaj je zdaj res pa kaj ni.

    men je bil fenomenalen. le leonardovo igranje me je na čase spominjalo na njegovo igranje v filmu “Catch me if you can”… pa ne vem, če je to dobra stvar…

  12. Buba pravi:

    spookymulder kot vedno se tudi sedaj strinjam s tvojo interpretacijo filma, sem pa malo jezna, da tebi uspe poanto vedno boljše opisat kot meni… :)

  13. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Pri takih filmih je vedno tako, da človeka pošteno zmedejo, saj se igrajo z njegovim dojemanjem dogajanja. Meni je bilo zelo všeč to, da na koncu ni bilo idiotske patetitke in poceni klišejev, ki velikokrat uničijo take filme. Recimo Hide and Seek z De Nirom je bil tak primer. Pa Identity z Johnom Cusackom tudi. Tale pa ohrani trezno glavo in uspešno zvozi do konca, pa še Scorsese se mu pozna, saj je tudi izjemnma cinefilska izkušnja.

    Je pa res, da ni nujno, da se vsi gledalci strinjajo o koncu, menim, da tak film dopušča različne interpretacije, kar je super, če mene vprašaš.

    Catch me if you can? Uff, kje pa si to primeerjavo pobrala. Tisto je lahkotna kriminalna komedija, tule pa je moral res igrati zelo, zelo zjeban lik, okej, tudi tam je igra, toda namerno, zaradi štosa, tukaj pa je šel veliko globlje.

  14. markopigac pravi:

    No, jaz sem ga videl takole -> http://www.pigac.si/2010/03/22/shutter-island-neuspeli-pobeg-iz-alcatraza/

  15. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Kako točno ga je razumel Mišo?
    In da ne pozabim, dobro si primerjal s Trumanom, v bistvu je šlo tudi za to finto, čeprav to ni ravno poanta. Če pa seveda ne izdava preveč zgodbe, pa tega niti omeniti ne smeš in ostane moj Sam Neill v In the Mouth of Madness, pa tudi Jack v The Shining. Težko je take filme ocenjevati, saj ne smeš izdati zgodbe, ocena pa bi bila, če bi jo, seveda zelo drugače napisana. Zato sem se vsaj v osnovnem zapisu izognil namigovanjem in ostal pri drugih rečeh.

  16. Buba pravi:

    ko je zasliševal ljudi, sem dobila flashback na njegovo igro v catch me if you can, kjer je bil v vlogi “odvetnika” na sodišču.

  17. MATEj MATEj pravi:

    Iztok, zakaj 4, če nisi napisal niti ene slabe stvari o filmu? Se ne strinjam, da bo film zadovoljil preproste gledalce, ki pač želijo dobro srhljivko. Ne, preoprosti gledalci bodo razočarani, ker bi si želeli srečnega konca, kjer Di Caprio razkrinka dohtarje z otoka (nakar se na dveh tretjinah filma zgodba obrne). Kar pa je morda najbolj impresivno, je pa igra Di Capria, saj mislim, da si ni nihče mislil, da bo postal tako dober igralec. Ta film, pa Diamant, pa Dvojna igra, ki sem jih videl v zadnjem času … zelo različne vloge, a v vseh je bil odličen.

  18. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Mojstrovina ravno ni, a ne, zato bo 4 povsem okej ocena.
    Pustiva konec, govorim o samem filmu in prizorih, ki so zanimivi tako za povprečnega gledalca, ki rad gleda trilerje in srhljivke, kot tudi za malce zahtevne modele, ki bodo cenili Scorsesejeve prijeme pri samih kadrih.
    No ja, meni je bil odličen že v Kaj žre Gilberta Grapea, Romeo in Julia, Košarkarjev dnevnik in Marvin’s Room. Ker je igral v Titanicu, kjer prav ni bil slab, pa ste dobili v glavo, da je pač še en pretty boy in idol najstnic.

  19. Tina M Tina M pravi:

    >>>Spoiler alert!<<<
    Oh my god, kakšen film (Shutter Island). Briljanten, čeprav mi je cel čas dajal čuden občutek v trebuhu. Tesnoben. Cel čas sem navijala, da mu uspe pobegniti z otoka.
    In igralska zasedba… in DiCaprio… odlično.
    Konec me je pa ubil, tako nepričakovan je. Ko on spet začne s Teddyjem… v glavnem, odličen 1A film.
    Ne omenjaš pa nič Let nad kukavičjim gnezdom v oceni :)

  20. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nisem ga omenil, saj nisem potegnil nekih vzporednic, ker je bila tam povsem drugačna zgodba. Vsaj v osnovi. Je pa res, da bi lahko gledano kot celoto potegnil kar nekaj primerjav. Tudi z lobotomijo, pa umobolnico, pa represijo in še s čim.

  21. Leiito pravi:

    re: za malce zahtevne modele, ki bodo cenili Scorsesejeve prijeme pri samih kadrih.

    No to se mi zdi na mestu, če gre za recenzijo in ne za obnovo vsebine, da laikom pojasniš kako kadrira Scorsese v primerjavi s kom drugim recimo in po kom se on zgleduje. Pa morda še o kakem drugem aspektu filma, kostumografija v Shutter Islandu npr. je briljantna, moda 50’s, ampak v tonu filma, Sandy Powell, ki je delala tudi Departed in Gangs of New York. Pa montaža Thelme Schoonmaker, ki je zmontirala vse Scorsesejeve filme of Raging Bulla in ima 3 oskarje in 6 nominacij.

    Na eni od prejšnjih podelitev oskarjev so film editorje opisali kot kiparje, ki iz kosa kamna izklesajo lik, v ZDA imajo režiserji v bistvu redko privilegij delati montažo po svojih željah, zato potem director’s cut verzije, Scorcese se pa itak celo kariero krega s producenti. Se spomniš tistega slona, ki uide iz cirkusa v Gangs Of New York? Par sekund tistega slona je stalo prek $100.000, zavarovanje itd, in Scorsese je Harveya Weinsteina komaj prepričal, da je odobril slona.

  22. Tina M Tina M pravi:

    Spooky,
    ta konec je bil tudi meni zelo močna zadeva. Genialno.

    Iztok,
    no saj… več podobnosti ima z The Shining in Hudičevim odvetnikom, imaš prav.

  23. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Tina, tako razumevanje konca bo po moje kar pravilno, toda vseeno obstaja tudi možnost, da je sicer poštekal kaj je storil, a ker ga je tako kot takrat, ko je to storil, spet močno pretreslo, je spet skočil nazaj v drugo osebnost in drugi svet, saj je bila realnost preveč naporna. A ker ga je tudi v drugem svetu napadal prvi skozi privide in občutke krivde, dejansko ni skoraj nič profitiral, zato je verjetno res na koncu zaigral noro stanje in se zavestno podal v lobotomijo. Toda po moje ne zaradi občutka krivde, marveč zaradi dejstva, da bo imel res mirno glavo, ki je do zdaj ni imeli niti v pravi niti v imaginarni osebnosti.

    Leiito, skupaj s kostumografijo bi dal tudi scenografijo, se pravi starinsko atmosfero, ki izvrstno ujame petdeseta. Glede tako imenovanega director’s cuta pa menim, da vendarle vedno obvelja Scorsesejeva želja, saj je preveč vpliven, da mu ne bi pustili popolnega nadzora nad njegovimi filmi. So pa tudi režiserji večkrat prisotni v samem procesu montiranja filma in so tudi sami montažerji, če ne dobesedno z rokami, pa z nasveti in idejami.

  24. Leiito pravi:

    Ravno ti razlagam z anekdoto o slonu koliko nadzora ima ali nima Scorsese ali katerikoli drug režiser, če da denar nekdo drug.

    Glede montaže, zakaj potem po tvoje dobijo oskarja za montažo ne-režiserji?

  25. Leiito pravi:

    primer iz How Stuff Works:
    After 175 days of boredom and waiting, Marine Pvt. Anthony Swofford faces his first moment in combat during a pivotal scene in the movie “Jarhead” (2005). As his group is hit with a barrage of artillery fire, everyone ducks — except Swofford, played by Jake Gyllenhaal. Caught in the moment, Swofford stands up and the camera closes in. A distant explosion is followed by silence.

    That’s where director Sam Mendes would have ended the scene. But film editor Walter Murch had a different idea, which Mendes accepted: Particles of sand and dust from the explosion hit Gyllenhall’s face, and, instead of silence, the audience hears the soft sound that these tiny bits make against his face.

    The goal was to bring viewers into the scene by making them feel what the character felt on the battlefield, says Murch, an established feature film editor and three-time Oscar winner. And the tiniest sounds, like grains of sand hitting, can convey a greater sense of silence than silence itself [sources: National Public Radio and Internet Movie Database].

  26. Leiito pravi:

    Wikipedia pravi, da montažer dobesedno re-režira film:
    A film editor is a person who practices film editing by assembling the footage. However, the job of an editor isn’t simply to mechanically put pieces of a film together, cut off film slates, or edit dialogue scenes. A film editor must creatively work with the layers of images, story, dialogue, music, pacing, as well as the actors’ performances to effectively “redirect” and even rewrite the film to craft a cohesive whole. Editors usually play a dynamic role in the making of a film. (wiki)

    No sweat, tudi Štefančič se je šele na stara leta poučil kako se pravzaprav delajo filmi, a še vedno išče v filmih stvari, ki jih avtorji sami nikoli ne bi našli.

  27. Leiito pravi:

    S tem, da jasno, ko editor opravi svoje delo, stvar spet preide v roke režiserja, potem pa skupaj na fino pobrusijo tisti narejen kip, glede final cuta pa lahko pride do nasprotujočih si idej med režiserjem in producentom/studiom, delajo se dve npr. variante konca, ki se preizkušajo na testnih publikah itd.

  28. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Stari, tole počasi deluje kot spam. Res moreš vsako minuto nov komentar? Ne gre vse v enem? Deluješ sila konfuzno.
    Ne mislim filozofirati, toda zame je režiser bistvo filma. On mora nadzorovati vse in poskrbeti, da štima celoten izgled. Tehnični mojstri se brigajo “samo” za svoje področje. In če je režiser legenda, je jasno, da ni zato, ker ne bi imel zveze z montažo in kamero in scenografijo in z vsem ostalim. To je menda jasno.
    Da skrajšam, Thelme Schoonmaker brez Scorseseja ni, Scorsese pa bi brez nje še vedno deloval mojstrsko s kako drugo ekipo.
    Zdaj pa bodi dovolj na to za Shutter Island brezpredmetno temo.

  29. miro pravi:

    Ob tem filmu sem zares užival. DiCaprio in Kingsley sta fenomenalna. Elias Koteas mi je pa ostal v spominu iz filma Ararat; le kdaj bodo temu odličnemu igralcu ponudili glavno vlogo v visoko proračunskem filmu? Aja, Hollywood, Elias ni dovolj lep…
    Ne vem pa zakaj tako secirate Shutter Island, saj gre le za film po predlogi iz novele in nima nekega globjega pomena. Res je, da spominja na cel kup drugih filmov, ampak kot celota je film zelo dober.

  30. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Jaz se ga še vedno spominjam iz filma Teenage Mutant Ninja Turtles :)

  31. alenka pravi:

    Shutter Island – najprej, trejler je precej skeri, ampak celotn film ni. je pa vseen zloo friki scen, hudo res. zanimiv, drži te do konca, ful dobr so vsi odigral, sploh Leo. eni prizori so mi bili tako nori, kapo dol Scorseseziju! zlo dober film! 5-/5

  32. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Clash of the Titans, The Back-Up Plan, The Crazies, The Deaths of Ian Stone, Adam pravi:

    [...] prave dramaturgije in vsega tistega, kar je imel original iz leta 1981. Tole je le še en Percy Jackson, le še en neumen akcijski spektakel, kjer so pač tudi Meduzo naredili s pomočjo [...]

  33. Recenzija: I Am Number Four « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] da smo dobili še finte bedarij Jumper in The Seeker, no ja, pa tudi malo Twilighta, X-Menov in Percyja Jacksona je za ščepec, če raztegnemo primerjave. Drži, Alex Pettyfer, ki je očitno že toliko zrastel, [...]

  34. nikoproductions pravi:

    točno to je hotel film Shutter Island,da dobimo poplav misli takšno,da bo povzročila potrebno kramljanje s samim sabom to mi je bilo super,da je film kot mozaik,ki ga ti sam sestavljaš Martin Scorsese ti pa mojstro podaje te koščke po koščke in ti to sam sestavljaš zato toliko veliko razlag in mnenj
    Martin Scorsese je to več kot super naredu teh koščkov pa je bilo ogromno ni jih bilo mogoče videti a vseh a ena pa mi je bila izredno všeč top moment,ki mi ni dal spati preprosto ni dovolil,ko sem ga videl v kinu še bolje kot tvist mi je bila še boljša pozoren si pa na kozarec in robček
    http://www.youtube.com/watch?v=acZqbz5egfU
    tole je bilo za naključne gledalce,ki so re prišli uživat film predvidevam hudo težka naloga saj se mizdi pregloboka prezakomplicirana verjetno niso tako uživali saj se mizdi pregloboka prezakomplicirana in seveda za starejše ljudi in stareješ kritike,ki so ta film povsem nepravično oklicarili za kliše in izredno medel film (enako so tudi rekli za Inception,ki mu je malo podoben)
    za filmske poznavalce za nas pa je bila tole res prava filmska poslastica
    mogoče bi le dodal tvojemu zapisu:
    Martin Scorsese sreča Davida Lyncha a moral bi Alfreda Hitchcocka
    to je za mene to vse tisto zgoraj našteto,tvist,ozračje-nevihta,atmonsfera, notranja norost glavnih likov,ki so z samim sabo na preizkušnji in tisti zlovešči kozarec vse to pada na Hitchcocka če bi tole znal Scosorsese narediti bi verjetno dobili nov Psycho ali pa najboljši film alipač je bil mogoče prepozen

  35. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Se strinjam, tudi nekaj Hitchcocka je notri.

  36. Recenzije: Parental Guidance, The Perks of Being a Wallflower, Taking Woodstock » IZTOK faking GARTNER pravi:

    [...] in gledljiv dolgčas, če veste kaj mislim. Logan Lerman (pred tem je bil glavna zvezda bedarije Percy Jackson & the Olympians: The Lightning Thief), Emma Watson (prva prava vloga po Hermione Granger iz Harryja Potterja) in Ezra Miller (malce [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !