Recenzije: The Last King of Scotland, Superman Returns

13.03.2010 ob 02:42

THE LAST KING OF SCOTLAND (anglija 2006, drama, režija: Kevin McDonald, igrajo: Forest Whitaker, James McAvoy, Kerry Washington, Gillian Anderson, Simon McBurney)

His Excellency President for Life, Field Marshal Al Hadji Doctor Idi Amin, VC, DSO, MC, Lord of All the Beasts of the Earth and Fishes of the Sea, and Conqueror of the British Empire in Africa in General and Uganda in Particular.

Če ste videli izjemen dokumentarec General Idi Amin Dada: Autoportrait, ki ga je leta 1974 posnel Barbet Schroeder, potem veste, da Forest Whitaker Idija skine v nulo. Tako hudo dobro, da se sprašujemo, če ga morda ne igra kar pravi Idi. Forest se z njim poistoveti do te mere, da zabriše meje med igro in likom, ki ga igra. In ga igra ga briljantno, karizmatično in z jajci. Tako, da bi mu resnični Amin dal postaviti spomenik sredi Ugande. Dežele, kamor pride tudi mladi zdravnik Nicholas Garrigan (James McAvoy). Pogumni, odločni in avanture željni Škot, ki popularnemu diktatorju zleze pod kožo. Ki seveda nima pojma kaj se skriva za fasado zabavnega, odštekanega in prijaznega moža, ki bi v Hollywoodu gotovo postal velika zvezda in novi Richard Pryor. Hvala Bogu, da film ogromno časa posveti mlademu Škotu, saj tako ni le predstava za Foresta Whitakerja (to se je zgodilo filmoma Ray in Ali, ki sta bila le videospot za Jamiea Foxxa in Willa Smitha), marveč zelo dobra, dinamična in zanimiva zgodovinska drama, ki spretno premeša komedijo in tragedijo takratne Ugande. Takratnega režima Idija Amina, vase zagledanega egocentrika, ki je dal pobiti kar 300 tisoč ljudi. Tip je bil kot Hitler in Stalin, le da je imel izjemen smisel za humor in da je rad žural. Tudi s svojimi tremi ženami (najmlajšo igra Kerry Washington) , ki so mu rodile kakšnih 15 sinov. Škoda, da je bil tak prasec, saj bi se z njim poročila tudi angleška kraljica.

Ocena: presežek

SUPERMAN RETURNS (zda 2006, znanstveno fantastična akcija, režija: Bryan Singer, igrajo: Brandon Routh, Kate Bosworth, Kevin Spacey, Parker Posey, James Marsden, Eva Marie Saint, Frank Langella, Sam Huntington, Kal Pen, Marlon Brando)

Zakaj svet potrebuje Supermana?

Ko je Christopher Reeve leta 1987 v zelo slabem četrtem delu Supermanovih prigod svoje ogrinjalo za vselej obesil na klin in se potem sredi devetdesetih fatalno poškodoval pri padcu s konja, so se zgodili enajsti september, napad na London in cunamiji, se pravi tri hude katastrofe, ki bi jih lahko rešil prav Sups, kot ga je v tretjem delu prijateljsko poimenoval Richard Pryor. In da je Lois Lane (nekoč Margot Kidder, zdaj Kate Bosworth) ravno v tem času, v času hude krize, napisala članek, da svet ne potrebuje Supermana in zanj prejela celo Pulitzerjevo nagrado, je nespametno. Tako zelo, da je bil skrajni čas, da se »the man of steel«, gospodič El, vrne nazaj in pokaže, da je še vedno najboljši. Kljub temu, da mu štrene mešajo Batman, Spider-Man, Možje X in Fantastični štirje. In novi Superman, ki ga ravno prav elegantno, lepo, kičasto, zmedeno in ponosno igra Brandon Routh, sicer neverjetna kopija mladega Reevea, premore dovolj svežine, izvirnosti in idej, da ga vzamemo za svojega. Da smo resnično veseli njegove vrnitve, ki bi lahko bila znatno slabša, preveč otročja in površna. Samo pomislite kako grozno bi bilo, če bi ga igrali Nicolas Cage, Ashton Kutcher, Josh Hartnett, Brendan Fraser in Paul Walker, ki so stali v vrsti. To bi bilo zelo narobe, saj Superman ne potrebuje znanega igralca, marveč atmosfero nepozabnega originala iz leta 1978. In mladeniča, ki nas spominja na nesrečnega Reevea. In to so glavne odlike novega filma, ki so seveda vzele nekaj zaslužka in gledalcem očitno servirale premalo komercialen projekt. To ni poceni rimejk, to je dovolj kvaliteten predstavnik žanra, ki skuša parirati originalu. In pozor, z nami je tudi Marlon Brando, Supermanov očka Jor-El, ki je v prvem delu za deset minutk svojega poziranja pobasal več denarja kot vsa ostala ekipa. Če ne bi umrl, bi se tokrat verjetno zgodilo isto, saj je mladi Routh v denarnico pospravil le milijonček dolarjev. Če se je vrnil Brando, no ja, vrnil se je le s starimi posnetki, je jasno, da se je vrnil tudi zloglasni Lex Luthor (nekoč Gene Hackman, sedaj Kevin Spacey), Supermanov večni nasprotnik, ki hoče tokrat sredi morja zgraditi svoj kontinent in razčefukati Ameriko. Kot Osama bin Laden, le da ima več idej in denarja za svoje nore projekte. Jasno, Superman Returns ni rimejk originala iz leta 1978, kakor tudi ni njegova bleda kopija. Je dober, eleganten, dinamičen in dovolj kvaliteten poklon franšizi, ki je po mojem mnenju rabila točno tak film. Še posebej zato, ker je zaman letela celih deset let in se lovila na številne igralce in še bolj številne scenariste ter režiserje. In le kdaj je svet bolj potreboval Supermana, če ne ravno leta 2006, ko se je začela vojna med Izraelom in Libanonom. In seveda danes, ko so se začeli najhujši potresi v človeški zgodovini.

Ocena: vredno ogleda

 

3 komentarjev na “Recenzije: The Last King of Scotland, Superman Returns”

  1. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: Dylan Dog: Dead of Night pravi:

    [...] magari Nicolasa Cagea ali Keanuja Reevesa, jebemti. Brandon Routh je bil nekaj let nazaj resda Superman, presenetljivo okej Superman, če sem iskren, toda potem je izginil, potem se je izgubil v B robi, [...]

  2. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Prva fotka novega Supermana mi ni najbolj všeč pravi:

    [...] recenzije-superman-returns/ [...]

  3. IZTOK faking GARTNER » Recenzije: Superman 2, Superman 3, Superman 4 pravi:

    [...] tretjerazredno skrpucalo, sramota za sila uspešno franšizo, ki se je potem morala posloviti vse do filma z Brandonom  Routhom. Peti del je bil namreč odvisen od uspeha četrtega, ker je četrti popolnoma pogorel, pa je vse [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !