Televizija 23

7.03.2010 ob 14:30

The Juror, letnik 1996, čas, ko je bila Demi Moore številka ena zavoljo honorarja za Striptease. In pozor, The Juror, zgodba o porotnici, ki ji skrivnostni Alec Baldwin grozi, da ji bo ubil sina, če na mafijskem procesu ne bo glasovala proti, je še slabši od Stripteasea. Tako zelo luknjast in privlečen za lase, tako zelo neumen in poceni, da boli glava. Kvazi napetost in še bolj kvazi preobrati, dialogi, ki bi jih bolje napisal predšolski otrok, in igralska ekipa, katero sestavljajo še Anne Heche, James Gandolfini in Joseph Gordon-Levitt, ki jo mora biti sram, da je nastopila v takem filmu. Ocena: totalno sranje

Nell, letnik 1994, v režiji Michaela Apteda, ki je imel za sabo Gorile v megli, nikakor ni slab film, toda vseeno ne morem reči, da me prepriča do konca. Jodie Foster je kot “divja ženska” nekoliko smešna, Liam Neeson in Natasha Richardson pa skušata pogruntati njeno nenavadno govorico, kjer sem ves čas čakal na stavek hakuna matata. Neeson bi jo raziskoval v naravnem okolju, Richardsonova si želi laboratorija, uboga Nell, ki prvič v življenju ujame stik s civilizacijo, pa nima pojma kaj jo čaka. Očarljivo posnet, solidno zrežiran, a vseeno brez pravega presežka izpeljan film. Ocena: nič posebnega

The Tuxedo, akcijska komedija Jackiea Chana iz leta 2002, ki dela sramoto žanru in še posebej Jackieu Chanu. Njegovi filmi so bili vedno znani po njegovih vragolijah, njegovih vratolomnih akrobacijah, kjer si je, kot pravi legenda, doslej polomil prav vse kosti v telesu, se pravi po dejstvu, da ne potrebuje posebnih efektov in kaskaderjev. Zato je res neumno, da so ga sedaj oblekli v čudežni suknjič, mu dodali posebne efekte, ga skušali spremeniti v Jamesa Bonda in ga v zgodbi, kjer lovi zlobneža, ki hoče zastrupiti pitno vodo, močno ponižali. Asistirajo Jennifer Love Hewitt, Peter Stormare, Jason Isaacs in celo legendarni James Brown. Ocena: izguba časa

What a Girl Wants, letnik 2003 z Amando Baynes, ki si po temle najstniškem dreku ne bi zaslužila nobenega filma več. Čisti dolgčas, ki mu ne bi nasedla niti junakinja filma Lizzie bo popstar. Colin Firth iz sebe dela največjega bedaka vseh časov, zgodba pa je kliše, kjer sproščena ženska obrne mirnega in zapetega japija. No ja, kjer pogrešana hčerka odpne svojega resnega in konzervativnega očeta, sicer angleškega lorda. Nezanimive prigode najstnice, ki kolovrati po razkošni palači svojega fotra. Potlačena hrepenenja njene mame Kelly Preston. Umazane igre Jonathana Prycea, ki želi Firtha na vsak način spremeniti v uspešnega politika. In uvod, ki nas seveda spomni na Lawrencea Arabskega in v grobu obrne režiserja  Davida Leana.  Ocena: izguba časa

Patch Adams, letnik 1998, z odličnim Robinom Williamsom v vlogi zdravnika, ki na paciente ni gledal le kot na številke. V režiji Toma Shadyaca, vročega po komedijah Liar Liar, Ace Ventura in The Nutty Professor, ki je tokrat v zgodbo vnesel še dušo in lepo mero topline. Film je razočaral skoraj vse kritike, toda meni je zelo všeč. Zelo gledljiv, zabaven, s poanto, dobro izpeljan in tak, da se mi je usedel v srce. Prepričljiva mešanica komedije in drame, kjer še vedno pokam zavoljo prizorov v umobolnici. Škoda je le za patetičen konec, ki pokvari celotni učinek in zniža oceno. Monica Potter igra Patchevo punco, asistirajo pa Philip Seymour Hoffman, Peter Coyote in Michael Jeter. Ocena: vredno ogleda

Shakespeare in Love, letnik 1998 in film, ki se je vsaj pri meni za vedno zapisal v zgodovino kot največji oskarjevski šok in razočaranje nad dejstvom, da je za najboljši film premagal stokrat boljšega Vojaka Ryana. Oskarja je dobila tudi glavna igralka Gwyneth Paltrow, kar je bil še dodaten razlog za glavobol, saj jo bi morala popolnoma poteptati Cate Blanchett za Elizabetho. Če pozabim na omenjeno sranje, pa je pošteno, da zapišem, da Zaljubljeni Shakespeare sploh ni slab film. Da je povsem lepa, simpatična in očarljiva romantična komedija, kjer se mladi Shakespeare (Joseph Fiennes) zaljubi v našo Gwyneth in dobi zagon za pisanje legendarne tragedije Romeo in Julija. In pozor, film je snel tudi oskarja za izvirni scenarij, kar je bedno, saj osnovni zaplet preveč spominja na podobne filme. Recimo na Noises Off  in Chorus of Disapproval, kjer so na oder ravno tako postavljali novo dramo. In seveda na epizodo Zone somraka z naslovom Act Break, kjer je prav tako nastopal William Shakespeare in hotel namesto Hamleta napisati Hamneta. Obrabljena je tudi ženska, ki se obleče v moškega, kar pomeni, da je bilo trinajst nominacij res hudičevo preveč. Colin Firth je izvrstni lord Wessex, Judi Dench je z izjemno majhno minutažo z oskarjem nagrajena Elizabeta, Geoffrey Rush šov ukrade kot gledališki producent, Ben Affleck uživa kot zvezdniški igralec Ned Alleyn, vedno prepričljivi Simon Callow hoče onemogočiti predstavo, Rupert Everett pa je Christopher Marlowe. Nekoliko predolg, pa vseeno gledljiv in očarljiv filmček, ki ga vsaj pri meni malce uniči dejstvo, da so ga po nepotrebnem napihnili do plafona. Ocena: vredno ogleda

 

15 komentarjev na “Televizija 23”

  1. w33d w33d pravi:

    Pa ne samo, da je premagal Ryana (Shakespeare In Love)), ki je vsekakor mnogo kvalitetnejši, uspelo mu je prehiteti tudi Thin Red Line in La Vita e Bella, oba sta vsaj za razred boljša od te povprečne romantične pripovedi, ki sploh nima pravega smisla. Ob tem izjemna Truman Show in American History X sploh nista bila nominirana, res čudno leto.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Res je, oba, ki si jih omenil sta bila veliko bolj dovršena kot Shakespeare. Res ne vem kaj je tistega leta šlo po glavi članom akademije, a to je vsaj zame ena največjih napak v celotni zgodovini oskarjev.
    Da mnogi niso niti nominirani pa je itak že stalna praksa, a mene vedno bolj skrbijo tisti, ki so nominirani povsem brez razloga. Pa grdo je tudi, da Jim Carrey ni snel nominacije niti za Trumana, niti za Man on the Moon.

  3. klemenix klemenix pravi:

    Uh, ta film Nell smo pa v gimnaziji pred davnimi leti gledali. PRi sociologiji če se ne motim. Očitno ima nek sociološki pomen :) Moram pa reči, da se filma ne spomnim po drugem kot po Fosterjevi ter tisti koči kjer je živela. Z veseljem bi bi ga spet pogledal. :)

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Itak, da ma, saj gre za deklico, ki je odraščala v divjini, kar so tudi resnični znani primeri.
    Danes ga imaš na tvju, zato je tudi v tejle rubriki.

  5. lily pravi:

    Kaj ni La vita e’ bella dobil oskarja za tujejzični film?

    Kot zanimivost. Hamnet se je imenoval resnični Shakespearov sin in je umrl še majhen se mi zdi in je ime Hamlet navdihnjeno verjetno po njemu.

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Je dobil, a nominiran je bil tudi za najboljši film na splošno.
    Huh, tega za Shakespearja pa nisem vedel, zanimivo.

  7. Papir pravi:

    Oh, Zaljubljeni Shakespeare je mnjam mnjam! Se pa strinjam, da si v primerjavi z drugimi filmi takrat ni zaslužil oskarja :/ Vseeno sem ga gledala ene 6 x.
    Patch Adams pa OMG … To je edini film, ki sem ga šla gledat sama v kino. Sem naivno mislila, da bo pač komedija (Robin Williams pa to). Faak, kako sem jokala. Vsa zabuhla sem prišla ven. Jaz ne morem gledat face od Robina Williamsa, ne da bi se na neki točki zjokala, ker on pokaže toliko čustev, pa naj je Peter Pan, zdravnik, Mrs. Doubtfire, ni važno. Edino pri Bird Cage se nisem cmerila.

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Lepo, da nisem edini, ki mu je bil Patch kul film.
    Glede Williamsa, zadnje čase je odličen v povsem netipičnih vlogah, kot poosebitev družinske komedije pa je začel iti na živce celo svojih največjih oboževalcem.

  9. Papir pravi:

    On je res eden boljših igralcev. Nenormalno dobro igra, vsaj za moje pojme.
    Zadnjič je bil v eni taki psiho epizodi od Law and Order. Prvič sem gledala kako njihovo epizodo do konca.

  10. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Meni je bil zadnje čase odličen v filmih One Hour Photo, Death to Smoochy, The Big White, The Final Cut, The Night Listener in seveda World’s Greatest Dad.

    Če zberem starejše pa prisegam na Good Morning Vietnam, Dead Poets Society, The Best of Times, Cadillac Man, Awakenings, Hook, The Fisher King, Father’s Day, Jack in seveda Good Will Hunting.

  11. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » RIP: Greg Giraldo, Eddie Fisher, Harold Gould, Arthur Penn, Gloria Stuart, Claude Chabrol, Jure Robič pravi:

    [...] kjer je pokazal izjemen talent za komedijo in parodijo. Vtis je naredil tudi z vlogami v filmih Patch Adams, Romero in My Giant, nazadnje pa sem ga ujel v komediji The Master of Disguise, kjer je igral dedka [...]

  12. Recenzije: The Merchant of Venice, The Adventures of Sharkboy and Lavagirl, Sky High, Goal, Mi nismo andjeli 2, Son of the Mask, Red Eye, Must Love Dogs, Four Brothers, De-Lovely, The Final Cut « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] da je treba Shylocka igrati kot Tonyja Montano, drugi pa še vedno misli, da igra v filmu Zaljubljeni Shakespeare. Jasno, saj se mu ženska, ki jo ljubi, spet obleče v moškega, kar ni prav nič narobe, saj se [...]

  13. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Hitra roba pravi:

    [...] filmov Ace Ventura: When Nature Calls in Nothing To Lose, scenarist komedij The Nutty Professor in Patch Adams ter tip, ki je pomagal pisati štose za tv norčijo In Living Color. Steve Oedekerk je vzel star [...]

  14. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: The Best Exotic Marigold Hotel pravi:

    [...] Zares pestra druščina, nekakšen britanski igralki best of, ki ga John Madden, tudi režiser Zaljubljenega Shakespeareja, Corellijeve mandoline in Proofa, vodi izvrstno, tenkočutno in tako, da vsakdo izmed njih ujame [...]

  15. IZTOK faking GARTNER » Televizija 28 pravi:

    [...] Bila je tako zelo popularna in priljubljena, da njene kariere ni zmedel niti hudo trapasti The Juror, ki ga je posnela nekaj mesecev pred Stripteaseom. In potem je padla ideja, da bo posnela film, [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !