Recenzije: Legion, The Informant, Cloudy with a Chance of Meatballs

5.03.2010 ob 15:00

LEGION (zda 2010, akcijska grozljivka, režija: Scott Stewart, igrajo: Dennis Quaid, Paul Bettany, Lucas Black, Tyrese Gibson, Charles S. Dutton, Adrianne Palicki, Kevin Durand, Jon Tenney, Willa Holland, Kate Walsh)

Bog ima dovolj našega sranja.

Drži, Denzel Washington je v filmu The Book of Eli v postapokaliptičnem svetu upanje našel prav v bogu, ki tokrat, tik pred apokalipso, človeštvu obrne hrbet in na Zemljo pošlje zlobne angele. Krvoločne zombije, ki morajo pobiti ljudi. No ja, ki se spravijo nad skupinico nič hudega slutečih posameznikov, ki so se sredi puščave ustavili v gostilni Dennisa Quaidea in njegovega sina Lucasa Blacka, kjer za šankom stojita tudi temnopolti Charles S. Dutton in visoko noseča Adrianne Paliciki, ki nima pojma, da je prav njen nerojeni otrok odrešitev človeštva, kot v filmu Children of Men, če potegnemo prvo vzporednico. Tako ji vsaj pojasni nadangel Mihael (Paul Bettany), ki se je uprl bogu in za razliko od nadangela Gabriela (Kevin Durand) še vedno ostaja na strani ljudi. Prav imate, tole je verska zadeva, no ja, katoliška akcija, ki vas bo pošteno prestrašila s tisto divjo starko (jp, gospa Ganush je dobila dvojnico), ki pleza po stropu, z dečkom, ki okoli prinese Tyresea Gibsona, prav tako člana ekipe, ki se bori na strani človeštva, in seveda s prodajalcem sladoleda, ki se raztegne kot eden izmed Fantastičnih štiri. Da Legion zagreto kopira številne filme, ni treba posebej poudarjati, toda ker jih kopira na soliden način, mu tega ne gre pretirano zameriti. Dvoboje z angeli smo na podoben seveda videli že v filmu The Prophecy, kjer je Gabriela igral Christopher Walken. Skupino ljudi, skritih v istem prostoru, kjer zunaj divjajo pošasti, smo nazadnje na tak krvoločen način ujeli v The Mist in recimo v Feast, pa tudi v presenetljivo učinkovitem Splinterju. In ko smo že pri Dennisu Quaideu in Tyreseu Gibsobu, naj omenim še zelo dobri Flight of the Phoenix, kjer je skupina nesrečnikov v puščavo strmoglavila z letalom, prav tako obtičala na enem mestu in se borila za preživetje. Kot policisti v Carpenterjevi klasiki Assault on Precint 13, kjer so jih napadali pobesneli kaznjenci, ki so se obnašali kot zombiji Romerovega kulta Night of the Living Dead, se pravi natanko tako kot se sedaj obnašajo tudi zlobni angeli v filmu Legion, ki, če potegnemo še zadnjo primerjavo, na trenutke spominja tudi na Class of Nuke ‘Em High, če pogledamo stajling nekaterih pošasti. Če smo že pri božji jezi, pa navrzimo še The Reaping in seveda Sodomo in Gomoro, kjer naš planet sedaj čaka popolnoma enaka usoda, le da je bog pri maščevanju bolj moderen in filmski. Legion je brez dvoma zelo dinamična mešanica akcije, grozljivke in znanstvene fantastike, ki pa po mojem skromnem mnenju najbolj učinkuje kot grozljivka, zato je škoda, da pretirava z akcijskimi prizori. S streljanjem na kubik, ki nekako podre kvaliteto in verske reči spremeni v nekoliko patetično ozadje zgodbe. Pa vendar, film mine kot bi trenil, dvoboj obeh angelov je kot dvoboj dveh vampirjev ali volkodlakov, Dennis Quaid dejansko igra najmanj prepričljivo od vseh, končni učinek na gledalca, ki se ne bo obremenjeval s kvaliteto in logiko, pa sploh ni tako zelo problematičen.

Ocena: vredno ogleda

THE INFORMANT (zda 2009, kriminalna komedija, režija: Steven Soderbergh, igrajo: Matt Damon, Melanie Lynskey, Scott Bakula)

Catch me if you can.

Drži, The Informant močno spominja na Catch Me If You Can, ki ga je leta 2002 z Leonardom DiCapriom v glavni vlogi posnel Steven Spielberg. Tudi tukaj imamo prevaranta, no ja, kompulzivnega lažnivca, ki igra dvojno igro in obrača FBI ter firmo, kjer je zaposlen. Če bi mu rekli Tom Ripley, prav tako ne bi bili daleč, pa četudi se ves čas obnaša kot Forrest Gump. Kot vsaj na videz malce manj bistri možakar, strokovnjak za koruzo, ki pogrunta, da njegova firma manipulira s cenami hrane. No ja, vsaj obnaša se tako, da ga to skrbi in da mu ni vseeno. Da postane špicelj za FBI, seveda ne preseneča. Da obrača tudi FBI, pa je izvrsten zasuk. Prav zato je škoda, da film ni še bolj zabaven in da ves čas ostaja nekako zadržan, kar po zelo živahnem predfilmu ni bilo videti. Za vlogo namerno zrejeni Matt Damon je odličen in veliko boljši kot v Eastwoodovem Invictusu, kjer so ga nominirali za oskarja, režiser Steven Soderbergh pa je resda v formi, toda nekako ne zna ujeti presežka in do konca izkoristiti domiselnega prikaza zgodbe in atmosfere, ki ni ravno vsakdanja. Tudi zato, ker se film dogaja v devetdesetih, Soderbergh pa nam daje občutek, da smo v sedemdesetih.

Ocena: nič posebnega

CLOUDY WITH A CHANCE OF MEATBALLS (zda 2009, risanka, režija: Phil Lord & Chris Miller, glasovi: Bill Header, Anna Farris, James Caan, Mr. T, Bruce Campbell, Andy Samberg, Benjamin Bratt, Neil Patrick Harris)

Fast Food.

Da je hitra hrana škodljiva, nam je pokazal izvrstni dokumentarec Super Size Me, kako od hrane odvisna je naša družba, pa nam več kot odlično pokaže Cloudy with a Chance of Meatballs, sicer tudi zelo realen prikaz obsedenosti s potrošništvom in seveda z dejstvom, da človek ob vsej moderni tehnologiji pozabi na tiste male radosti, ki so mu bile nekoč, ko še ni bilo supermarketov, povsem dovolj za srečo. Brez skrbi, tole je le lupina tele zelo dobre risanke, kjer bodo tudi otroci prišli na svoj račun. Še posebej v številnih odbitih akcijah glavnega junaka Flinta (Bill Heder), mladega izumitelja, še enega Polža, ki izumi napravo za delanje hrane. In to takšno, ki jo postavi visoko nad oblake, jo vodi s pomočjo računalnika na Zemlji in odloča kakšna hrana bo deževala z neba. Prav ste slišali, Flint je vremenar, no ja, izumitelj, ki določa kakšno bo vreme, le da ne izbira med dežjem, točo in snegom, marveč med hamburgerji, sladoledom, zrezki, hot dogi in vso mogočo hrano, ki pada z neba. Ker ni Sean Connery iz bedarije The Avengers, prebivalcem svojega mesta lepša dneve, saj so bili navajeni le na ribe, kar pomeni, da zdaj prvič v življenju jedo kot se zagre. In to z odprtimi usti, kamor jim hrana pada sama. Da se župan (Bruce Campbell) zredi kot pujs in hoče iz tega lepega izuma narediti biznis, je seveda jasno. Da na nevarnost tako lagodnega in dejansko nespoštljivega odnosa do hrane opozarja le Flintov oče (James Caan), pa je prav tako v kontekstu, saj je prav on lastnik edine mestne ribarnice in možakar, ki ne nasede novemu trendu. Zelo dinamična, pestra in navihana risanka, kjer glasovno najbolj raztura Anna Faris v vlogi novinarke, no ja, vremenarke Sam Sparks, ki se seveda zaljubi v našega Flinta, sicer lastnika zelo simpatične opice, ki tako kot temnopolti policist Earl (Mr. T) ukrade nekaj minutk povsem zase. Za konec pa bi, če ne bi, bi naredil hudo krivico, izpostavil tudi lik drobnega in ostarelega Mannyja (Benjamin Bratt), ki poskrbi za daleč najbolj elegantno zabaven del risanke s temle dialogom:

“Manny: You are going to need a co-pilot.
Sam Sparks: You are a pilot, too?
Manny: Yes. I am also a particle physicist.
Sam Sparks: Really?
Manny: No, that was a joke. I am also a comedian.”

Četudi letos večina gledalcev favorizira risanko Up, lahko mirne duše zatrdim, da Claudy with a Chance of Meatballs odleti veliko dlje in da dejansko obvelja za eno boljših risank zadnjega časa.

Ocena: presežek

 

8 komentarjev na “Recenzije: Legion, The Informant, Cloudy with a Chance of Meatballs”

  1. Tina M Tina M pravi:

    Joj, luštna risanka.. in poučna tudi :)

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Prav ta združitev tokrat učinkuje odlično.

  3. tatjana pravi:

    Legion je meni deloval kot malo ponesrečena mešanica med Constantine in Children of Men. Sicer pa nisem dojela, zakaj je bil ravno njen otrok rešitev za človeštvo? Ker je bil edini novorojenček takrat (vsi ostali so ‘zgoreli’), ali ga je srala s kakšnim angelom? Sicer pa zelo predvidljiv film, nič posebnega.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ravno njen otrok? Hm, tako globoko nisem šel :)

  5. tatjana pravi:

    Saj to je bla poanta filma – zavarovat otroka od ženske, sicer bo človeštvo umrlo. Pa ne vem zakaj bi bog delal iz ljudi zombije, pa nekaj kompliciral z angeli, ko bi lahko samo tlesknil pa nas nebi blo več. Vrjetn mam sam mal preveč domišljije :D

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Vem, toda ti sprašuješ zakaj ravno njen. Očitno ista finta kot v Children of Men, kaj vem. Nisem se obremenjeval s tem, sem raje užival ob neobremenjeni in ravno prav bedasti grozljivki.

  7. alenka pravi:

    Cloudy with a Chance of Meatballs – fletna risanka, tko za na izi pogledat je bla prav fajn,neki ful waw mi pa ni. 3/5

  8. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Cloudy with a Chance of Meatballs 2 pravi:

    [...] od zelo dobre, prebrisane, izvirne in izjemno zabavne enke, a še vedno okej zabavica za celo familijo. Malo sem razočaran, tega ne bom skrival, pa  tudi [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !