Recenzija: The Mambo Kings

1.03.2010 ob 15:53

zda 1992, glasbena drama, režija: Arne Glimcher, igrajo: Armand Assante, Antonio Banderas, Cathy Moriarty, Maruscha Detmers, Talisa Soto, Vondie Curtis Hall, Desi Arnaz Jr, Celia Cruz, Tito Puente

Beautiful Maria of my soul: brata s Kube želita ujeti ameriške sanje.

Prekrasen, čudovit, čaroben, skuliran, prelep in izvrstne glasbe poln filmček, ki se v naša srca usede vedno znova in vedno globlje. Še posebej po zaslugi Armanda Assanta in Antonia Banderasa, ki kurita platno. Ki Cesarja in Nestorja Castilla dvigneta v višave. Med večne filmske like, v anale sedme umetnosti. In potem je tu Desi Arnaz, ki ju povabi v I Love Lucy Show, v črnobeli šov, ki je v petdesetih obnorel ZDA. In pozor, igra ga Desi Arnaz Jr, sinko originalnega Arnaza in Lucille Ball, kar je hudo dobra in nostalgična poteza, ki petdeseta leta kot za šalo prinese še v naše domove. In tu je Maria (Talisa Soto), fatalna in nesrečna ljubezen Nestroja Castilla, ki mora ostati na Kubi. Tam, kjer je Nestor pusti svoje srce. Kljub ženi Delores (Maruscha Detmers) in številnim ljubicam, v katerih po številnih nastopih išče svojo Mario. Prvi ameriški film Antonia Banderasa, ki se je angleščine učil med snemanjem. Debi Arnea Glimcherja, sicer zbiralca umetnin. In vprašanje, kako je mogoče, da Armand Assante nikoli ni postal prva liga. Glasbeno romantična poslastica, eden najboljših filmov devetdesetih in karizmatična atmosfera, ki kar prekipeva od energije in pisane scenografije.

Ocena: 10/10

 

2 komentarjev na “Recenzija: The Mambo Kings”

  1. Matic pravi:

    Kje si pa imel čast ujeti ta film?

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    V svojem arhivu, iz katerega sem potegnil tudi tole recenzijo, seveda po zaslugi filma Never Talk to Strangers, ki so ga včeraj vrteli po televiziji.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !