Recenzija: Never Talk to Strangers

1.03.2010 ob 15:33

zda 1995, triler, režija: Peter Hall, igrajo: Antonio Banderas, Rebecca DeMornay, Dennis Miller, Harry Dean Stanton, Len Cariou

Za lase privlečena zgodba, ki jo iz popolnega dreka reši še nikoli tako vroči Antonio Banderas.

Antonio Banderas, vroč po Filadelfiji, Intervjuju z vampirjem in Kraljih Mamba, ki jih je v času tega filma štel isto kot sedaj jaz, je leta 1995 dobesedno okupiral ameriške filme in jih poleg našega posnel še pet. V premalo očarljivem Miami Rhapsody je zapeljeval Sarah Jessico Parker, v premalo zabavnem Two Much Daryl Hannah in Melanie Griffith, v fenomenalnem Desperadu Salmo Hayek, v skuliranem Assassins je žrl živce Sylvesterju Stalloneu,v Two Rooms pa je imel karizmatično epizodo gizdalina, ki najame varuško za svoja otroka. Pestra paleta vlogic za eno samo sezono, ki je iz njega seveda naredila seksualni simbol. Novega Valentina, ki je zavrtel tudi frigidne ženske in se na platnu obnašal kot penis, ki je imel namesto jajc ostroge. Če iščete njegovo najbolj soparno vlogo, je Never Talk to Strangers pravi naslov. Posnet v maniri filmov Basic Instinct, The Last Seduction, Romeo is Bleeding in še posebej Color of Night, kjer je bil zelo vroč tudi Bruce Willis, toda veliko slabši, manj prepričljiv, cenen in zelo na prvo žogo. Tak, da boste zgodbo pozabili že med gledanjem in si zapomnili le izjemno soparne prizore z Banderasom in Rebecco De Mornay, ki je v filmu Risky Business obnorela Toma Cruisea, v filmu And God Created a Woman hotela postati nova Brigitte Bardot, v filmu The Hand That Rocks the Cradle, ki je postal njena najbolj znana vloga, pa je zaigrala noro varuško. In nora je tudi tokrat, seveda na Banderasovo ritko, ki jo v najbolj vročem prizoru filma ugrizne z zobmi. Prav ta prizor, kjer se glavna junaka ljubita na železni ograji, je dejansko edina pozornosti vredna zadeva celotnega filma, ki vse preveč diši po klišejih in mima pravih idej kako naj zaključi zaplet psihiatrinje, ki jo nadleguje neznanec. In pozor, uvodni prizor, kjer De Morneyjevo zbada ujeti psihopat Harry Dean Stanton, je seveda slaba kopija odličnega The Silence of the Lambs, kar je lep dokaz, da filmu idej zmanjka že na začetku. Omenil bi še solidno romantične prizore na snegu in seveda skulirano klofuto, ko jo Banderasu, ki tokrat prihaja iz Portorika, pred seksom primaže prav Rebecca De Mornay, ki jo peca tudi nekoliko zoprni sosed Dennis Miller. Močno preseneča tudi dejstvo, da je film režiral prekaljeni gledališki maček Peter Hall, nekdanji mož Leslie Caron in gospod, ki mu v domači Angliji pravijo Sir Peter Hall, saj bi gledalec prav zaradi njegovega znanja in izkušenj pričakoval veliko boljši film. Vseeno pa kljub očitkom ostane Antonio Banderas, tokrat motorist v črni usnjeni jakni in s čopom, ki ga seveda razpsuti samo med seksom. V svoji najbolj soparni in drzni vlogi doslej. Škoda, da ne v boljšem, marveč v zelo povprečnem in hitro pozabljenem trilerju brez vizije in želje po presežku.

Ocena: 3/10

 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !