Recenzije: The Road

25.02.2010 ob 03:33

THE ROAD (zda 2009, avanturistična drama, režija: John Hillcoat, igrajo: Viggo Mortensen, Kodi Smith-McPhee, Charlize Theron, Robert Duvall, Guy Pearce, Molly Parker)

“Ujeli nas bodo. Če se ne bomo ustrelili, nas bodo slej kot prej ujeli. Potem pa bodo najprej posilili mene, nato najinega sina, nakar bodo vse tri še zverinsko pobili.”

Tako nekako svojemu možu (fenomenalni Viggo Mortensen) tarna obupana in v usodo vdana Charlize Theron, ki ne vidi več upanja v prihodnost. Le kako bi ga, ko pa postapokaliptičnemu svetu vladajo podivjani kanibali, ki komaj čakajo, da pobijejo zadnji ostanek civiliziranega človeštva. Da je depresivna, skorajda črnobela, tudi scenografija filma, ne preseneča, saj je prihodnost tokrat res grozljiva. Še bolj kot v številnih tematsko podobnih filmih, ki jih kar mrgoli tudi zadnje čase. Da je The Road eden boljših, seveda ni treba posebej poudarjati, kar pomeni, da finančno bolj uspešnega The Book of Eli pusti daleč za sabo. In pozor, tokrat možnosti za boljši svet ni. Tokrat gre le za golo preživetje, ali še bolj iskreno, le za mukotrpne priprave na trenutek, ko si bi treba pognati kroglo v glavo. Šokanten film, vseskozi suveren in prepričljiv, celo nekoliko preveč črnogled in pasiven. Kot atmosfera, ki sistematično uničuje tudi gledalca. Dejansko zgodba o očetu in sinu (srce parajoči Kodi Smith-McPhee), o njunem trdnem odnosu, kjer oče sina pripravlja za mukotrpno življenje v svetu, kjer je res bolje biti mrtev. Če ste videli tematsko podobni I Am Legend, potem veste, kako veliko boljši in učinkovitejši je The Road. Resnično pravi “cestni film”, kjer se zapraši tudi ekran. Da Viggo Mortensen spominja na Mela Gibsona iz Pobesnelega Maxa, seveda ni treba posebej poudarjati, da so divji kanibali prav tako iz omenjenega kulta, pa tudi ni neka višja znanost.

Toda The Road ni akcijski film, The Road je močna in nepozabno posneta družinska drama, kjer se oče in sin bojujeta za preživetje in se skrivata pred krvoločnimi zlobneži. Sin resda še premore nekaj čustev, saj je premlad, da bi podoživel vse grozote postapokaliptičnega sveta, oče pa je hladna, zanemarjena, čustveno mrtva in skorajda zombijevska kreatura, ki čaka le na trenutek, ko bo vsega skupaj konec. Kot njegova žena Charlize Theron, le da se zaveda, da mora pred smrtjo sina pripraviti za prihodnost, ki pa je itak ni. Viggo Mortensen, ki nekako ostaja eden redkih igralcev, ki mu ni vseeno v kakem filmu nastopa in raje počaka, če ne dobi pravega scenarija, svojo vlogo odigra tako zelo dobro, da gledalec pomisli, da gleda dokumentarec, nič slabši pa ni epizodni Robert Duvall v vlogi starca, ki je prav tako preživel holokavst. Da gledalci niso trznili, je jasno, da so oskarji namenjni drugim filmom, pa prav tako. Tole ni za gledalce in za nagrade, tole je za sladokusce, ki prepoznajo odličen film. Ki cenijo otožno atmosfero, avtentično scenografijo in hladno kamero. V sicer še enemu postapokaliptičnemu svetu, ki pa nima prav nobenih težav s primerjavami in brez problemov preseže celo izvrstni Children of Men, kjer se je v takem svetu znašel tudi Clive Owen. The Road je film, ki ga zlepa ne boste pozabili. In film, ki bi ga lahko posneli tudi na Haitiju, v New Orleansu in v deželah ob Tihem oceanu, ki jih je leta 2004 prizadel tisti usodni cunami.

Ocena: 9/10

 

12 komentarjev na “Recenzije: The Road”

  1. Filip Filip pravi:

    Se strinjam. Zelo unikaten in nepozaben film, ki ga je akademija skoraj popolnoma spregledala. Razen Vigga, ki je nominiran in mu oskarja resnično privoščim.

  2. Maco pravi:

    Tudi meni odličen film, ki pa na koncu le ponudi kanček upanja na boljši svet in nakaže novo upanje. Prebral sem tudi nagrajeni roman in scenarij filma se ga skoraj v celoti drži.

  3. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Filip, žal tudi Viggo ni nominiran, kar pomeni, da je akademija hrbet obrnila na polno.

    Maco, sam ne vidim upanja, niti zaradi tiste druge familije. Kdo pa pravi, da ne bodo tudi njih slej kot prej ujeli kanibali. Ali pa ubili, no ja, onemogočili, normalni ljudje, ki se bodo borili za svoj obstoj. Tudi Viggo je bil glede tega neusmiljen do drugih ljudi, če ne bi imel sina, še tistemu starčku ne bi pomagal.

  4. Maco pravi:

    Film prepusti nadaljevanje zgodbe in razmišljanje gledalcu. Bi pa lahko bilo vse skupaj tako pesimistično kot sam praviš Iztok, glede na dogajanje v večjem delu filma.

  5. oskar pravi:

    je še koga šokiral prizor v kleti, kjer oče in sin vidita ljudi, ki se valjajo po tleh med raztrganimi kosi lastnih teles in se žrejo med sabo? jaz tega prizora še dolgo po ogledu nisem pozabil, pa je trajal komaj kake pol minute.

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Srhljivo realističen prizor, ki pa se me vendarle ni dotaknil tako kot tebe. Tale film name deluje kot celota, kar pomeni, da nimam posameznega prizora, ki bi ga izpostavil.

  7. ihtim pravi:

    Mislim, da je Guy Pearce hinavil in, da je, po uradnem koncu filma, “dobra družinica” našo malo siroto gladko povečerjala.

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Na to sem namignil že komentatorju Macu. Seveda obstaja možnost, četudi morda ni v planu, bi se lahko zgodilo čez čas, ko se komu obrne v glavi.

  9. alenka pravi:

    priznam, da sem od filma pričakovala več, čeprav Viggo res prima igra. lahko da nism dojela ne vem česa vse, ampak se ne mislim delat da sm ga. gre za nek apokaliptični svet, vse je praktično izumrlo, kanibalizem se dogaja in glavni lik s svojim sinom hodi proti jugu, vmes pač iščeta hrano, obleko itd. saj ti, da za mislit res, ampak men so ene scene resno moteče – vmes bo kak SPOILER npr. ko najdeta uno prašno coca colo in potem uu kok je dobra pa mehurčke ima. mislm če pa to ni že prav ogabno kaj tale oglaševanje v filmih dela. sploh pa pol v nekem takem ‘alternativnem’ filmu, se mi zdi res trapasto. isto na konc ko mali ostane sam, prva stvar ko sreča unega na koncu je da nardi praktično vse kontra kar ga je oči učil. so pa tud scene, ker je res tak kruto ogabno, da te kar spreleti hlad. 3/5

  10. Recenzije: Casino Jack, Monsters, Never Let Me Go, The Company Men « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] stanje. Še en District 9 torej, če pavšaliziramo. Le da narejen v maniri filmov I Am Legend, The Road in The Book Of Eli, pa tudi malo The Mista je zraven, če še bolj osvežim spomin in raztegnem [...]

  11. Recenzije: Frankie and Alice, Let Me In, Season of the Witch « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] da bi ga odneslo čez rob. Zgodba o nenavadnem prijateljstvu dečka (Kodi Smit-McPhee iz filma The Road), ki ga v šoli nenehno nadlegujejo nasilni sošolci, in deklice (Chloe Moretz iz filma Kick-Ass), [...]

  12. ninja pravi:

    tale recenzija je kr kul, razen vzporednica z mad maxom

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !