Ne bom filozofiral, saj Tomaž tega ne bi maral. Le voščil bi mu rad, nekje visoko nad oblaki najvišjih vrhov sveta. Ko je umrl, nisem zapisal ničesar. Kaj vem, morda sem čakal na drugačno priložnost ali pa se nisem hotel mešati v zapise tistih, ki so ga poznali bolje od mene. Toda danes sem začutil, da se moram spomniti nanj. Morda tudi zato, ker sem imel slabo vest. Ali pa zato, ker sem ga spet ujel na televiziji, kjer so poročali o prenovljeni izdaji njegove knjige.
Da skrajšam, Tomaž bi danes praznoval 41 let. Ker so nam ga vzele gore, se mi zdi prav, da mu prižgemo kakšno drobno svečko. Magari na balkonu, če že ne gre v gorah.
#1 avtor STELA dne 19.02.2010 - 07:12
Edina tolažba tega tragičnega dogodka je, da se je odšel točno tam, kjer je bil najraje. A je to, tolažba?
#2 avtor ena_ dne 19.02.2010 - 09:32
še kar ne morem verjeti, da ga ni. prva smrt javne osebnosti,ki me je res pretresla. eden redkih, ki je z besedami, dejanji, prevzemal in opominjal na bistva,takšna in drugačna. na tem svetu je preveč balasta, zato miru on med sleherniki ni mogel najti … ga povsem razumem. vendar je težko dojeti, da ne bomo videli več tistega njegovega stiska rok in prešernega nasmeha:(
#3 avtor ana od srca dne 19.02.2010 - 11:12
Naj živi spomin na svetlega človeka!
Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep -
kot zvezda na nebu.
Vsak zase zori,
počasi in z leti,
a kamor že greš,
moraš vse na novo začeti …
(Kdo že je to napisal? Morda Kovič ali pa Pavček?)
Morda so konci tudi začetki …?
#4 avtor IZTOK GARTNER dne 19.02.2010 - 21:35
Stela, tolažba ni, je pa na nek način lepo, se pravi tako kot bi si Tomaž verjetno želel. Dvomim da bi bil zadovoljen, da bi umrl star 90 na vozičku v nekem domu za ostarele. Je pa res, da je odšel prehitro, to je problem in to ni pošteno pri vsem skupaj.
#5 avtor STELA dne 22.02.2010 - 09:14
trije komentarji tokrat, ob njegovi smrti pa dva, se mi zdi….a nismo slovenci neka kao aplinistična nacija?
kakorkol…Iztok, se strinjam…na vozičku bi se mu zrolal, pa čeprav bi imel 90 let
#6 avtor IZTOK GARTNER dne 23.02.2010 - 00:03
Morda jih ni le pri meni, nimam pojma. Ali pa je tema pač nezanimiva,saj nima škandala, marveč le spomin, kar pa je itak najbolj važno, vsaj zame, ker mu ob smrti nisem spisal ničesar.
#7 avtor STELA dne 23.02.2010 - 07:26
dobra izjava:)….”Ali pa je tema pač nezanimiva,saj nima škandala”….dobra in žal resnična
#8 avtor ana od srca dne 23.02.2010 - 12:19
Res je tudi, da marsikdo ob lepih stvareh, ob dobrih ljudeh tiho in hvaležno obstane – brez besed … Včasih tudi iz spoštovanja, včasih, ker ve, da z besedami ne bo naredil nič lepšega kot brez besed …
Vse dobro!
#9 avtor NoMercy dne 23.02.2010 - 12:38
eh – TH je bil ekstremist in je “svojega boga” doživel na sebi primeren način in v “svojem” kraju
– takorekoč zavidljivo doživetje 
& komentatorji na teh blogih 
ampak ekstremisti so tudi (pre)hitri vozniki, ki se jih kaznuje zaradi hitrosti (ne pa povzročene nesreče), lastniki / vodniki “zverin”, ki jih zverine vlečejo na sprehodu kamor se jim zazdi, … pisci blogov o vsem in vsečemer
Le zakaj naj bi bil en ekstremist vreden večje pozornosti
#10 avtor IZTOK GARTNER dne 23.02.2010 - 22:56
Ana, veerjetno je res tako.
No Mercy, ne strinjam se, saj je pošteno trpel in umiral nekaj dni.
#11 avtor STELA dne 24.02.2010 - 07:24
NoMercy – ekstremisti vedno izstopajo in so posledično deležni večje pozornosti in v skrajnih primerih stroškov (poleg Humarja je bil npr. tak kekc tud T.Križnar, ki je za vsako ceno hotel v Darfur, kao da ga bo rešil). In če prebereš Iztokov komentar ad6 kjer piše tud tole:”je tema pač nezanimiva,saj nima škandala”…….dej, pomagaj,da bo tako tudi ostalo. Te floskule, ki jih pišeš se da vkalupit v vsako temo, tko da …ne še tukaj, ok?
#12 avtor Maruša dne 11.03.2010 - 16:44
Tomaža sem poznala osebno in če ga ne bi, bi se pridružila mnenju NoMercy-ja, ker bi si gotovo mislila, kaj se grejo ti ekstremisti. Zdaj jih razumem malo bolje. A oni so dejansko samo ljudje. Vsi imamo svoje dobre in slabe lastnosti. Nekdo lahko naredi gromozanske stvari za Slovenijo, za cel svet, za reveže… pa je morda v privatnem življenju neznosen težak. O Tomažu ne bi rada rekla nič, razen tega, da ga bom pogrešala z vsemi takšnimi in drugačnimi lastnostmi. Želim si le, da bi vzeli tisto dobro, kar smo videli pri njem (ali pri kom drugem)kot stvar za razmislek. Da bi bili večji idealisti, sočutni, odprti, topli ljudje, pogumni, aktivni, nasmejani…
Vse dobro bralcu!