Televizija 18

9.02.2010 ob 13:35

THE FORGOTTEN (zda 2004, znanstveno fantastični triler, režija: Joseph Ruben, igrajo: Julianne Moore, Dominic West, Gary Sinise, Alfree Woodard, Anthony Edwards, Linus Roache)

Kot da bi Arthur C. Clarke posnel črnobelo klasiko Gaslight.

The Forgotten se prične kot stara dobra črnobela klasika Gaslight, kjer je hotel mož svojo ženo z raznimi podtaknjenimi fintami spraviti v umobolnico. Ji zmešati možgane, ji zabrisati mejo med realnostjo in fikcijo ter jo pač narediti za noro. In natanko to se že na začetku dogaja naši Julianne Moore, vzorni zakonski ženi, ki je prepričana, da je v letalski nesreči izgubila svojega 9 letnega sina. Da ji hoče mož to prekriti, da jo ima za noro, da ji hoče zbrisati spomine in da jo prepričuje, da njunega sina sploh ni bilo. Da si ga je izmislila, da se ji meša, da mora v umobolnico. In potem se zgodi preobrat, zaplet M. Night Shyamalana, pač še ena finta, ki naj bi šokirala gledalce. Ki kvalitetno psihološko dramo spremeni v neumno znanstveno fantastiko za dojenčke. Ki zmeša dva žanra, katerih se ne da zmešati. Kot Zelena milja, kot katerikoli film, ki se trudi za ceno ene karte ponuditi dve povsem različni zgodbi. Da bo do preobrata prišlom, je seveda jasno že po petih minutah, saj film vse adute odkrije prehitro, preveč direktno, brez skrivnosti, se pravi tako, da vemo, da sploh ni šlo za prave adute, za pravega džokerja, ki se pač skriva v rokavu. Pač znanstveno fantastična bedarija, ki se šlepa na kvalitetno podlago.

Ocena 3

GORI VATRA (bosna in hercegovina 2003, komična drama, režija: Pjer Žalica, igrajo: Bogdan Diklić, Enis Beslagić, Saša Petrović, Izudin Bajrović, Jasna Žalica, Senad Basić)

Farsa povojne juge.

Konec jugoslovanske vojne je pomenil konec dobrih jugoslovanskih filmov. Strasti so se namreč umirile, jeza se je potlačila, Lepa sela lepo gore, Rane, Rešitelj in Bure Baruta pa so bili preveč odlični, da bi se jim dalo slediti. In srbski film se je znašel v krizi identitete. V krizi, ki se je lovila na Absolutnih sto, Munje in Profesionalca. Se pravi na filme, ki bi jih lahko posneli tudi pri nas. In potem smo dobili Nikogaršnjo zemljo, bosanski film, ki je Srbom ukradel šov in pobral celo oskarja. In sedaj imamo še film Gori vatra, zelo solidno farso prvih povojnih let bivše juge, natančneje, Bosne in Hercegovine, kjer naj bi majhno vasico obiskal ameriški predsednik Bill Clinton. To seveda pomeni, da bodo morali meščani počistiti kriminal, prostitucijo, zamere med muslimani in Srbi, sestaviti vzorno gasilsko enoto in poskrbeti za pester kulturni program. Okej, toda kaj, ko se vojna v njihovih glavah še ni končala, ko ne ločijo med Beatlesi in Animalsi, ko na skrivaj še vedno furajo prostitutke in iščejo svoje umrle sinove. A stari dobri Bill jim da upanje. Vero v boljši jutri. Vero v plamen miru. Vero v “lepe vasi”, ki ne gorijo več. V “rane”, ki se morajo zaceliti. In v “sod smodnika”, ki ga ne sme več raznesti. Zelo pogumna farsa, ki jo tepe samo dejstvo, da je prišla malce prepozno. Torej v času, ko je Billa Clintona zamenjal George Bush. Razlika je namreč preveč očitna.

Ocena 4

GRBAVICA (hrvaška, bosna in hercegovina, avstrija, nemčija 2006, drama, režija: Jasmila Zbanić, igrajo: Mirjana Karanović, Luna Mijović, Leon Lucev, Kenan Catić, Bogdan Diklić, Emir Hadzihafisbegović)

Film, zaradi katerega berlinskega zlatega medveda nihče več ne sme jemati resno.

Zelo počasen, dolgočasen, hladen in nezanimiv portret matere samohranilke (Mirjana Karanović), ki čez dan dela kot šivilja, ponoči pa kot natakarica v slači baru. Njena hčerka (Luna Mijović) ji raste čez glavo in se dobiva z nekim fantom, ki še vedno žaluje za svojim v vojni ubitim očetom. Sam pa se sprašujem, kako je mogoče, da tako navaden in povprečen film useka zlatega medveda in tako hud renome.

Ocena 2

ME, MYSELF & IRENE (zda 2000, komedija, režija: Bobby & Peter Farrelly, igrajo: Jim Carrey, Renee Zellweger, Chris Cooper, Robert Foster, Anthony Anderson, Richard Jenkins, Tony Cox)

Korak nazaj.

Brata Farrelly sta komični vrhunec brez dvoma dosegla s svojim prvencem Dumb & Dumber, nato vsaj mene nekoliko razočarala z There’s Something About Mary in se na začetku novega tisočletja opekla s filmom, kjer Jim Carrey počne vse tisto, kar je pred njim veliko bolje počel Steve Martin v komediji All of Me. Jaz, Irena in jaz je namreč sila površen izdelek, kjer sta nas Farrleyja poskusila nasmejati s cenenim straniščnim humorjem, s standardnim pačenjem Jima Carreyja in seveda s šokantnimi dodatki, s kvazi rušenjem tabujev, ki deluje prisiljeno. Če k temu dodamo še dejstvo, da si štosi sledijo na vsake pol ure in da nas med njimi pitajo z nepotrebno kriminalno štorijo brez repa in glave, je jasno, da gre za razočaranje, za žalitev fanov Jima Carreyja in za dokaz, da sta brata Farrelly zares v polno zadela samo enkrat in nikdar več, če sem zelo strog in povsem iskren. Če vam je dovolj krava, ki noče umreti, kura, ki zleze v rit, pena okoli ust, francosko poljubljanje temnopoltega pritlikavca (Tony Cox), ki Jimu spelje ženo (Traylor Howard), vibrator, ki ga uporabi moški namesto ženske, in pretepanje samega sebe, kar je mnogo bolj prepričljivo počel celo Edward Norton v Klubu golih pesti, potem je Me, Myself & Irene film za vas. Če hočete zares dobro komedijo Jima Carreyja pa si raje oglejte Dumb & Dumber, Venturo in Liar Liar. In pozor, filmu je revija Premiere napovedala zaslužek 200 milijonov dolarjev in ga pred štartom proglašal za favorita, potem pa se je zgodil hladen tuš, saj gledalci nekako niso trznili. Farrellyja sta scenarij napisala že pred desetimi leti, Jim Carrey in Renee Zellweger, ki igra njegovo punco, sta se zaljubila tudi v resnici, Tony Cox in Traylor Howard pa sta nastopila tudi v spotu skupine Foo Fighters, kjer je bil pevec Dave Grohl zabavnejši od Carreyja.

Ocena 2 in pol

THE JACKAL (zda 1997, triler, režija: Michael Caton-Jones, igrajo: Bruce Willis, Richard Gere, Sidney Poitier, Diane Venora, Mathilda May, Tess Harper)

Sploh ne tako zelo slaba reciklaža originalnega Šakala, ki ga je v sedemdesetih pod taktirko Freda Zinnemanna izvrstno odigral Edward Fox.

Enako skrivnosten kot Keyser Soze, bolj pustno razpoložen kot Svetnik, hladnokrven kot Mickey in Mallory pameten kot Albert Einstein. To je on, plačani morilec Šakal (Bruce Willis), ki bi za 70 milijonov dolarjev ubil tudi predsednikovo ženo, če bi bilo treba. Hvala bogu, da je tu še bivši irski terorist Declan Mulqueen (Richard Gere), ki ga FBIjevec Carter Preston (Sidney Poitier) in odločna ruska agentka Valentina Koslova (Diane Venora) pokličeta na pomoč. Poitier in Willis znata rusko, Diane Venora tolče ruski naglas, Richard Gere pa bi irščino lahko inštruiral Brada Pitta. Drži, The Jackal, sicer delni remake kulta The Day of the Jackal, kjer je Edward Fox igral morilca, ki je poskušal pihniti samega Charlesa De Gaulleja, zadane v polno, ko je dinamičen in ko Bruce Willis veselo pobija naključne žrtve. Zato je škoda, da seka v temo, ko zgodbo pripravlja in zapleta. To seveda ni dobro, saj gledalcu postane dolgčas in filmu napake ne more oprostiti, ne glede na veliki finale in izvrstno sekvenco, v kateri Bruce Willis frajersko in hkrati srhljivo ubije debelega tipa, ki mu je priskrbel stojalo za posebno topu podobno brzostrelko, iz katere metki letijo hitreje od svetlobe, če malo pretiravam. Režiser Michael Caton-Jones, avtor filmov Rob Roy, Doc Hollywood, Memphis Belle, This Boy’s Life in Scandal, ter scenarista Kevin Jarre in Chuck Pfarrer, avtorja filmov Hard Target, Darkman in Tombstone, so pač imeli vizijo, iz katere niso hoteli izpustiti prav ničesar. Ali še bolje, v kateri niso želeli spremeniti nobene še tako majhne stvari. Gledalec se bo med zgodbo morda vprašal, kako za vraga je FBI izvedel za Šakalove namene, zakaj so sploh potrebovali Richarda Gerea, saj najprej niso vedeli, da pozna Šakala in zakaj so rabili Isabello (Mathilda May), sicer nekdanjo spremljevalko Declana Mulqueena. The Jackal useka v prazno, če ga boste gledali kot globoko in kompleksno zastavljen film, in v polno, če ga vzamemo kot neobremenjeno ter preprosto akcijsko zabavo. In pazi to, Willis in Gere sta se kregala tudi v resnici, kar se več kot pozna na platnu in je za film dobra finta. Še več, Willis je dejal, da Gere navaden važič in debil, ki je uničil celoten film in da bo iz svojega žepa plačal stroške, če bodo njegove prizore posneli še enkrat z drugim igralcem. To bi bila seveda napaka, saj je prav Gere večkrat zaslužen, da film ne postane popolnoma zaspan kadar ne gre za akcijske prizore. In pozor, Diane Venora se je zavoljo svoje vlogice posvetila ruski literaturi in zgodovini, dobila trenerja za govor, preštudirala različna obdobja ruske arhitekture in si ogledala kopico ruskih filmov, zato se v šali sprašujem, kaj vse za kak akcent počne Meryl Streep. Jp, od Golega tanga pogrešani Francozinji Mathildi May, ki je za Chabrolov film Le Cridu Hibou dobila cesarja, je bilo Isabelle ime tudi v zadevi Isabelle Eberhardt, kjer je bil njen sotrpin Peter O’Toole, samo tako, da veste, da bo bolj zanimivo. Drži, novi Šakal je trša verzija Svetnika z Valom Kilmerjem in seveda slabša predelava prvega Šakala. Bruce Willis se sicer trudi, a njegova igralska predstava je kljub temu premrtva celo za trdega morilca brez čustev. Plus soundtrack, ki ga delajo Moby in Massive Atack. In podatek, da so snemali na desetih različnih lokacijah.

Ocena 3 in pol

FOOLS RUSH IN (zda 1997, komedija, režija: Andy Tennant, igrajo: Matthew Perry, Salma Hayek, Jon Tenney, Jill Clayburgh, Carlos Gomez, Siobhan Fallon, John Bennett Perry)

Bi se poročili z žensko, s katero bi enkrat samkrat skočili med rjuhe, potem pa bi izginila in se čez tri mesece vrnila z novico, da je noseča in da je otrok vaš?

Fools Rush In nam hoče povedati, da samo neumneži hitijo pri pomembnih odločitvah, da je treba dvakrat premisliti pred enonočnimi avanturami in da je poroka med partnerjema iz različnih kultur vse prej kot lahka. Vau, kake globoke teme in ugotovitve, mar ne? Eh, kurčev kliše in reči, ki jih že zdavnaj vemo. Ne glede na to pa nas čaka dokaj simpatična zgodba. Zaradi glavnih igralcev zanimiva in v srednjem delu daleč boljša kot na začetku in na koncu. Salma je očitno ženska, za katero bi moški naredili norost iz zgornjega vprašanja, Perry pa je še vedno le Chandler iz Prijateljev. Matthew Perry in Salma Hayek? Zakaj pa ne, saj je poba nekoč v resnici hodil celo z Julio Roberts.

Ocena 3

SPECIES II (zda 1998, znanstvena fantastika, režija: Peter Medak, igrajo:Natasha Henstridge, Michael Madsen, Marg Helgenberger, Justin Lazard, James Cromwell, Mykelti Williamson, George Dzundza, Peter Boyle)

Neumno nadaljevanje zelo dobre Tuje vrste iz leta 1995.

Čar Tuje vrste je bil v dejstvu, da si je partnerje za parjenje iskala ženska, napaka drugega dela pa je v tem, da to sedaj počne moški, ki bi se enako obnašal četudi ne bi bil zlobna vesoljska pošast. In kaj ima pri tem naša Natasha Henstridge, ki se tokrat imenuje Eva? Nič, cel film jo imajo zaprto v sobi inštituta, kjer se izobražuje, nanjo pa pazi znanstvenica Marg Helgenberger, ki ji je pač dala nekaj človeških lastnosti. Kako pride do prihoda tuje vrste na Zemljo? Trije astronavti jo mahnejo na Mars in s seboj prinesejo vesoljski DNA, ki se naseli v Justinu Lazardu, kateri potem seksa kot nor in širi svojo vrsto. Med tem ubije svojega očeta Jamesa Cromwella, pentagonovec George Dzundza pa pokliče na pomoč Michaela Madsena, junaka prvega dela. Znova potrebna Natasha Henstridge čez čas seveda pobegne, kot leta 1995 zajoškari in se spari z Justinom Lazardom, kri Mykelti Williamsona pa vsebuje virus, ki lahko uniči tujo vrsto. Neumno, kot sem zapisal že na začetku. S slabo dramaturgijo in poceni scenarijem ter premalo prepričljivo režijo.

Ocena 2 in pol

P.S.

Imam občutek, da bi moral Ireno gledati še enkrat.

 

10 komentarjev na “Televizija 18”

  1. Geco pravi:

    Un debeli tip pr Šakalu je Jack Black ;)

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Leta 1997 ga še nisem poznal :)

  3. RHYME-G pravi:

    men je pa me myself and irene zakon :)

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ravno zato sem zapisal stavek na koncu, saj imam občutek, da bi ga moral videti še enkrat. Sem zdaj malo ujel tisti prizor, ko je piskal z nosom, pa mi je bil smešen :)
    A leta 2000 sem ob prvem ogledu mislil to, kar sem zapisal.

  5. Vidmar pravi:

    Tudi meni je ta film super, vsaj za štirico. Se mi je kar zaluštal, da ga še enkrat pogledam.

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Očitno ga moram še enkrat pogledati. Zanimivo, tudi Nori na Mary mi je bil veliko bolj zabavem ob ponovnem gledanju. A čez Butec in Butec ga zame še vedno ni. Tam pa še vedno crkujem od smeha. Še bolj kot pri Venturi in Liar Liar.

  7. Vidmar pravi:

    Meni se pa Butec in Butec ne dopade več, kot da bi ga nekako prerastel ali pa preprosto prevečkrat gledal. Tudi Ventura in Liar liar se mi ne dopadeta več in dvomim, da bom katerega od teh gledal še enkrat v bližnji prihodnosti. Tudi Maska je izgubila svoj čar.
    Po drugi strani bi pa Me, Myself & Irene ali pa Nory na Mary gledal večkrat na leto.

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Liar Liar ne bi štel v isto kategorijo kot Venturo in Butca, saj je nad njima kar se kvalitete tiče, če mene vprašaš, Masko sem malo pozabil, vem pa, da mi ni bila slaba, Ireno si bom morda res še enkrat ogledal, Nori na Mary pa se pred časom gledal daljšo verzijo na special edition dvdju in je zelo dobra.

  9. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Na putu, I Love You Phillip Morris, Johnny Mad Dog, The Others, Diggstown pravi:

    [...] putu, delo režiserke, ki nam je dala Grbavico, ima podobne težave kot Grbavica. Prepočasen, preveč statičen, preveč mrtev, preveč hladen [...]

  10. IZTOK faking GARTNER » Recenzije pravi:

    [...] da je Sarajevo mesto, kjer so umrle tudi najosnovnejše človeške vrednote. Fantje v filmu Gori vatra so imeli vsaj Billa Clintona, fantje v Ljetu u zlatnoj dolini pa nimajo niti Alije Izetbegovića. [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !