Recenzije

6.02.2010 ob 23:49

HOUSE OF WAX (zda 2005, grozljivka, režija: Jaume Collet-Serra, igrajo: Paris Hilton, Elisha Cuthbert, Brian Van Holt, Jared Padalecki, Jon Abrahams) Pazite, da vas ne povoskajo. Ameriška grozljivka je v krizi, iz katere jo skušajo rešiti rimejki starih dobrih klasik in reciklaže azijskih kultov. Idej je zmanjkalo, suspenza ni, klišeji pa letajo na vse mogoče strani. Pri filmu House of Wax, rimejku stare dobre klasike iz leta 1953, ni nič drugače. Vse je popolnoma tako kot pri ostalih rimejkih in reciklažah azijskih kultov. Toda pozor, pred nami je kljub temu rimejk, ki se spozna na gotsko grozo. Na bližnje posnetke trupel, na trgovino s svežim, krvavim mesom. Na stvari, ob katerih vam bo neprijetno pri srcu. Še posebej med prizorom, kjer eni izmed nesrečnih deklet, ki jo čaka voskanje, ustnice zalepijo s sekundnim lepilom in ji malce kasneje s kleščami odrežejo še prst. Novi House of Wax, zgodba o dvojčkih, ki svoje žrtve spreminjata v voščene lutke, adute stavi na gravž in stavo kot za šalo dobi. Kljub temu, da Paris Hilton ne zna igrati in da gre pač še za en najstniški rimejk stare dobre klasike. Glavnemu norcu je seveda ime Vincent. Tako kot igralcu Vincentu Priceu, zvezdi originala iz leta 1953.

Ocena: 7/10

RACING STRIPES (zda 2005, komedija, režija: Frederik Du Chau, glasovi: Bruce Greenwood, Hayden Panatiere, Frankie Muniz, Dustin Hoffman, Whoopi Goldberg, Joe Pantoliano, Michael Clarke Duncan, David Spade, M. Emmet Walsh, Michael Rosenberg, Steve Harvey, Joshua Jackson, Mandy Moore, Wendie Mallick, Snoop Dogg) Upornik brez razloga. Filmov o govorečih živalih imam resda vrh glave, toda risanka, kjer živali govorijo pametno, se obnašajo kot da so končale fakulteto in povrhu vsega plonkajo še filmske klasike, me ne moti. Ravno nasprotno, všeč mi je. Še posebej, ko govorijo tudi na hip hop usekane muhe. Še bolj posebej, ko ugotovimo, da lasatega ponija govori celo Dustin Hoffman, ki mu mafijski pelikan (Joe Pantoliano) zagrozi z usodo konjske glave iz Botra. Tako je, Racing Stripes ni na prvo žogo. Ali če hočete, na prvo zebro. Racing Stripes hoče nekaj več, nekaj boljšega, nekaj, kar si velja zapomniti. In tu je zgodba o zebri, ki rabi psihiatra. O zebri, ki misli, da je dirkalni konj. Da je James Dean iz Upornika brez razloga. In ko začne trenirati, trenira kot Rocky Balboa, medtem ko njegov tekmec trenira kot Dolph Lundrgeen iz četrtega Rockyja. Prav imate, Racing Stripes je za otroke, ki razmišljajo po odraslo, in za odrasle, ki so še vedno otroci. In ko slišimo, da je lenemu psu glas posodil raper Snoop Dogg, nam je jasno, da gledamo zelo dobro in prebrisano risanko, ki bi si vsekakor zaslužila večjo pozornost.

Ocena: 7/10

THE UPSIDE OF ANGER (zda 2005, komična drama, režija: Mike Binder, igrajo: Kevin Costner, Joan Allen, Erika Christensen, Evan Rachel Wood, Keri Russell, Alicia Witt, Mike Binder) Izjemno dobra romantično komična drama. Če bi človek iskal napake v filmu The Upside of Anger, sicer filmu o materi (Joan Allen), njenih štirih hčerah (Erika Christensen, Evan Rachel Wood, Keri Russell, Alicia Witt) in pijanem sosedu (Kevinu Costnerju), ki se še vedno šlepa na staro slavo športne zvezde, ne bi našel ničesar. Če bi iskal še bolj natančno, bi še enkrat ostal praznih rok. Če ne bi dal mira in bi šel zelo globoko, bi bila situacija še enkrat ista. Ni kaj, The Upside of Anger, ki ga je režiral Mike Binder, avtor filma The Sex Monster, filma o paru, ki je v posteljo povabil še eno žensko, nima napak. Še posebej znotraj svojega žanra. Žanra, kjer mnogi filmi hitro padejo v pretirano patetiko in zoprne klišeje. The Upside of Anger je drugje. Tam, kjer so veliki. Tam, kjer sta bila nekoč Harry in Sally. Tam, kjer je About Schmidt. Tam, kjer je As Good As It Gets. In seveda tam, kjer sta Ordinary People ter Terms of Endearment. Vse štima. Zgodba, igralska ekipa, mešanica drame, romantike in komedije, dialogi ter igralske kreacije. Vse je na mestu. Vse je tam, kjer mora biti. Tudi prizor, ko Mikeu Binderju raznese glavo. Tudi prizor, ko Kevin Costner po vzoru Williama Hurta iz filma Body Heat zlomi vrata, da pride do Joan Allen. Izjemno dober film. Film, kjer se ženska smeji že ob misli na seks.

Ocena: 9/10

SAHARA (zda 2005, avantura, režija: Breck Eisner, igrajo: Matthew McConaughey, Steve Zahn, Penelope Cruz, William H. Macy, Lennie James, Lambert Wilson, Delroy Lindo) Indiana Jones, ekološka verzija. Okej, Sahara resda teče tekoče, frajersko, gledljivo, všečno in po vzoru Indiane Jonesa, toda kaj, ko hoče hkrati teči tudi politično, poučno, ekološko in tako, da nas uči. Da nam nekaj razlaga. Da nam da vedeti, da ni kar tako. Da ni le poletni popcorn, marveč poletni popcorn z globino. To je seveda neumno, nepotrebno in nepričakovano. To seveda uniči drugače dobro narejen film z zelo simpatično in skulirano igralsko ekipo, kjer nikoli tako seksi Matthew McConaughey igra tipa po imenu Dirk Pitt. Tipa, ki s svojim prijateljem Alom Giordinom (Steve Zahn) sredi puščave išče skrivnostno ladjo iz ameriške državljanske vojne in naleti na doktorico Evo Rojas (Penelope Cruz), ki jo skrbijo čudne smrti lokalnih prebivalcev. Pač film o tem, da morajo biti današnji akcijski junaki poleg svojih želja pozorni tudi na ekološke želje svojih partnerk.

Ocena: 4/10

THE HITCHHIKER’S GUIDE TO THE GALAXY (zda 2005, znanstveno fantastična komedija, režija: Garth Jennings, igrajo: Martin Freeman, Mos Def, Sam Rockwell, John Malkovich, Zooey Deschanel, Anna Chancellor, Bill Nighy, Stephen Fry, Alan Rickman, Helen Mirren) Leteči cirkus Douglasa Adamsa. Ko sem slišal, da bodo posneli ekranizacijo kultnega romana leta 2001 preminulega Douglasa Adamsa, mi je zastal dih. Le kako jim bo uspelo? Le kako bodo v zrak vrgli Zemljo? Le kako bo Humma Kavula (John Malkovich) okoli hodil po železnih palčkah? Le kako bodo funkcionirale debele pošasti? Le kako bo šel skozi dvoglavi Zaphod Beeblebrox (Sam Rockwell)? Le kako bodo naredili maketo Zemlje? Le kako nam bodo vladale miši? Le kako bodo peli delfini? Le kako bo učinkovala enovrstičnica: »Nisem s tega planeta. Bi rada videla mojo vesoljsko ladjo?«. Le kako bo izpadel beli depresivni robotek Marvin (Alan Rickman)? Bo Arthur Dent (Martin Freeman) dovolj kul? Bo Ford Prefect (Mos Def) dovolj poseben? In seveda, le kako bo delovala puška, s katero dobimo povsem drugačen pogled na stvari? Vsa ta vprašanja mi niso dala miru, posebej pa sem se bal gorečih fanov romana, ki so se pripravljali na morebitni linč vseh sodelujočih. In film, ki ga je že leta 1978 prehitela radijska igra, leta 1981 pa tv serija, je končno prišel v kina. Čudno, prišel je tiho, neodmevno in brez velikega pompa. Pa čeprav so ga mnogi pričakovali bolj kot Vojno zvezd in Vojno svetov. Preden je prišel je bil glasen, ko je prišel pa je utihnil in v blagajnah pustil drobiž. Nič zato, važno je, da je ujel tempo romana. Da ne bi smel razočarati niti najbolj zahtevnih fanov in da je posnet tako, kot bi ga spisali člani ekipe Monty Python. Ne pozabite, da je prav Douglas Adams davnega leta 1969 napisal scenarij za eno izmed epizod Letečega cirkusa, kar je več kot odlično. Kar se je vseskozi poznalo tudi njegovemu romanu. Kar se ves čas pozna tudi našemu filmu, zares nepozabni in nenavadni mešanici absurda, znanstvene fantastike in komedije, ki nam pojasni, da nas obračajo miši in da vseskozi živimo na kopiji Zemlje. Pa brez panike in hvala za vse ribe.

Ocena: 7/10

BLUEBERRY (francija, mehika, zda  2004, vestern, režija: Jan Kounen, igrajo: Vincent Cassel, Juliette Lewis, Michael Madsen, Temuera Morrison, Ernest Borgnine, Djimon Hounsou, Hugh O’Connor, Geoffrey Lewis, Tcheky Karyo, Colm Meaney, Eddie Izzard) Preveč halucinacij, premalo filma in 88 letni Ernest Borgnine. Se spomnite odličnega vesterna Mladi revolveraši, kjer so igrali Emilio Estevez, Kiefer Sutherland in Lou Diamond Phillips? No, tam smo imeli prizor, kjer so se fantje, sicer Billy The Kid in njegovi kompanjoni, zadeli z indijanskim mamilom in za nekaj časa skočili v svet halucinacij. Prizor je bil kul, saj je trajal nekaj minut, potem pa so fantje zajahali svoje konje in šli naprej. Tokrat je stvar ista, le da so fantje zadeti ves čas in da se nam svet halucinacij prikazuje praktično skozi celoten film. Tako se znajdemo v Celici, ki jo je nekaj časa nazaj posnela Jennifer Lopez, ali še boljše, v filmu Naked Lunch, kjer je Peter Weller sanjal o svojem pisalnem stroju, ki se je spremenil v govorečega hrošča. Glavni junak, kavboj Mike S. Blueberry (Vincent Cassel), namreč svoje rane celi s pomočjo indijanskih vračev, ker je ranjen na vsakem koraku, pa je tega celjenja seveda veliko. Časi, ko si je kavboj na rano porinil žarečo železno palico, so mimo, nastopili so časi, ko mora kavboj potovati po fiktivnem svetu, po matrici, po svojem egu in med čudnimi stvori, da pride k sebi in najde smisel življenja. Da se vendarle le spomni kaj se je zgodilo tistega usodnega dne, ko mu je odpadnik Michael Madsen ubil punco in ga za vedno spravil v nadnaravni svet prividov. Svet halucinacij, ki nam začne iti na živce tako močno, da se požvižgamo tudi na golo Juliette Lewis, sicer dekle, ki tolaži našega junaka.

Ocena: 2/10

ANCHORMAN: THE LEGEND OF RON BURGUNDY (zda 2004, komedija, režija: Adam McKay, igrajo: Will Ferrell, Christina Applegate, Fred Willard, Paul Rudd, Steve Carell, David Koechner, Vince Vaughn, Danny Trejo, Tim Robbins, Ben Stiller, Jack Black) Komedija leta. Will Ferrell, ki je istega leta posnel še poceni bedarijo Bewitched, je Ron Burgundy. Gospod Ron Burgundy, zvezda dnevno informativne oddaje v San Diegu, ki nima konkurence. Ki je number one, number two in number three. Okej, ki je tudi number four in number five. Večji od filmskih zvezd, pomembnejši od novic, ki jih pripravlja njegov Channel Four News. Vse dokler v hišo ne pride mlada, nadebudna in povzpetna Veronica Corningstone (Christina Applegate), ki mu ukrade šov in gledalce. Še več, ki mu ukrade tudi službo. S pomočjo umazane prevare, kjer naš Ronnie nima pojma, da je v tri krasne poslal svoje najbolj goreče oboževalce. In film ni le komedija. Film je mojstrovina svojega žanra. Ves čas zabavna, domiselna in izvirna. Ves čas ravno prav neumna, blesava in otročja. Vseskozi posebna in taka, da se ji vidi vpliv maratonskega šova Saturday Night Live, ki ga je vrsto let režiral prav Adam McKay. In le v takšnem filmu se lahko brutalno in krvavo stepejo Tim Robbins, Ben Stiller in Vince Vaughn. Le v takšnem filmu lahko psiček zaradi brce Jacka Blacka odleti čez most v reko. In seveda, le takšnemu filmu se lahko zgodi, da ga slovenska platna veselo prešpricajo brez slabe vesti.

Ocena: 9/10

MELINDA AND MELINDA (zda 2004, dramska komedija, režija: Woody Allen, igrajo: Radha Mitchell, Will Ferrell, Wallace Shawn, Jonny Lee Miller, Chloe Sevigny, Amanda Peet, Josh Brolin) Dolgčas. Ko je Woody Allen leta 1978 s sicer zelo dobrim filmom Interiors prvič zašel na področje Ingmarja Bergmana, se pravi na področje družinskih dram, sem bil prepričan, da je to storil tudi zadnjič. Ni, kar je škoda, saj moramo zaradi tega gledati filme kot je Melinda and Melinda. Filme, ki bi jih lahko prepustil drugim. Melinda and Melinda bi moral teči zabavno, navihano ter povsem drugače kot filma Dvojno Veronikino življenje in Sliding Doors, teče pa dolgočasno, razvlečeno, brez isker in tako kot Dvojno Veronikino življenje ter Sliding Doors. Pač film o dveh straneh. Zabavni in resnobni. O dveh straneh iste ženske, ki jo pač vidimo na dva načina. Kot Melindo 1 in Melindo 2. Ena je kul in vesela, druga dela samomore in teži. Kot film, ki se mu pozna, da je bil narejen iz dolgega časa. Tako slabo, da je Woody Allen svojo vlogo raje zaupal Willu Ferrellu.

Ocena: 2/10

HERBIE: FULLY LOADED (zda 2005, komedija, režija: Angela Robinson, igrajo: Lindsay Lohan, Michael Keaton, Matt Dillon, Justin Long, Breckin Meyer, Cheryl Hines) Hrošč je nazaj. Najnovejši Herbie je točno tak kot se od njega pričakuje. Otročji, preprost in brez želje po presežku. Tak, da nam sede v vročih poletnih mesecih. In tak, da ga pozabimo že naslednji dan, kar je odlično, saj nam ni treba razmišljati in se lahko popolnoma sprostimo. Atmosfera iz šestdesetih in sedemdesetih, ko so Herbije snemali enega za drugim, je nazaj. Da njegovo najboljšo prijateljico igra ravno Lindsay Lohan, pa je luštno, gledljivo in sprejemljivo. Kot film, ki ga je produciral studio Disney.

Ocena: 6/10

DIARY OF A MAD BLACK WOMAN (zda 2005, komična drama, režija: Darren Grant, igrajo: KImberly Elise, Steve Harris, Shemar Moore, Tamara Taylor, Lisa Marcos, Cicely Tyson, Tyler Perry) Najbolj nenavadna mešanica drame in komedije vseh časov. Kimbery Elise je Helen, vzorna, pridna, urejena in prikupna ženska, ki jo mož Charles (Steve Harris), super uspešni odvetnik, po osemnajstih letih zakona nažene iz hiše in si najde drugo. Nesrečnica se zateče k babici, kjer najde tolažbo in novo ljubezen. Se sliši dolgočasno? Sliši se zelo dolgočasno, toda to ni še ena navadna romantična komedija. To je Diary of a Mad Black Woman, mešanica prdenja in romantične komedije. Mešanica, ki je še niste videli. Mešanica, ki reskira in profitira. Babica namreč ni le babica, marveč debela, divja, glasna in odločna matrona, ki v svoji torbici hrani tudi pištolo in svojo objokano vnukinjo prepriča, da je treba moškemu, ki te vrže iz hiše, zagreniti življenje. Še več, to babico ne igra ženska, marveč moški, gospod Tyler Perry, ki igra tudi njenega pohotnega in invalidnega brata. In tako se znajdemo v Hiši debele mame, ali še boljše, za mizo družine Klump iz Raztresenega profesorja. V hiši, kjer se dnevnik temnopolte ženske spremeni v Dnevnik jezne temnopolte ženske. In ko se tako lepo sproščamo ob straniščni komediji, nas film obrne nazaj na začetek. Na tirnice resne drame, na tirnice filma Misery. In ko pridemo k sebi, smo spet v hiši norcev, ki jo polepša še romantična pravljica, za katero poskrbi postavni Shemar Moore, kateri se do ušes zaljubi v našo Helenco. Če k temu dodamo še socialni zasuk njenega bratranca, ki se ukvarja s svojo narkomansko ženo, dobimo zmešnjavo, ki pa je zmešana na pravi način. Na kul način. Na način, da jo kupimo in odnesemo domov.

Ocena: 8/10

 

18 komentarjev na “Recenzije”

  1. Knox pravi:

    Kot zanimivost ti povem, da je Juliette imela hlačke, ostalo je cgi. Tako je dejala pri Sternu.

    Ta film je pri nas izdala Creativa in sem ga povsod iskal, da bi ga kupil. Očitno ga ni nikjer več :/ Na Amazonu pa ne bom naročal, ker se mi potem vedno najde kak, ki joče da ni podnapisov, ko gledamo in potem jih moram ročno ustavljat noter, če obstajajo kje slovenski :D

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    A ti je bil kul al kaj?

  3. Knox pravi:

    Povprečen. Za pogledat in pozabit. Edino vredno omembe je izvedba Danny Boy s strani Juliette.

    Sem pa njen (predvsem glasben, igralsko se je žal iz nekdaj najbolj talentirane igralke svoje generacije nekako izgubila) fan tako da rabim za zbirko filmov. Če imam podpisan cover vinila (Terra Incognita), se spodobi še da imam ta film :D

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Od Juliette Lewis imaš podpis? Si jo videl v živo z bandom?
    Se pa strinjam, bila je fenomenalna igralka, odlična v vlogah infantilnih bejb, recimo Kalifornia, Natural Born Killers, Too Young To Die, Strange Days in Cape Fear (da za nobenega ni dobila oskarja je sramota), zdaj pa je res nekako zginila. Kot Winona Ryder, ki je bila enako dobra. Škoda, res. Mi je pa zdaj jasno zakaj si dal med top filme The Other Sister :)

  5. Knox pravi:

    Imam da :) Z Licksi ne:( Kot samostojno izvajalko, da. (pač s to tanovo spremljevalno grupo)

    2003 se je naveličala igranja in se odločila, da želi poizkusiti v glasbi, da ne bi karkoli obžalovala, ko bo 60, … Od takrat je hodila na avdicije zgolj za stranske vloge. To sedaj z Whip It, ki nastal med razpadom Licksom in pred EU turnejo z novim bendom je bila bolj brca v temo če smo iskreni. Bomo videli kakšni bodo prihajajoči izdelki.

    Oskarji so pa tako ali tako politični bullshit (ko so demokrati na oblasti ni šans, da bo kakšen republikanec recimo nominiran) in show za medije/rajo. Jaz se ne sekiram zanje. National board of review of motion picture na drugi strani je pa povsem druga zgodba.

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Maš kako fotko?

    Hm, že pred letom 2003 je šla kariera strmo navdzol. Po The Other Sister iz leta 1999 dejansko ni posnela nič omembe vrednega.
    Se strinjam, Whip It je bil nepotreben, četudi pri nekaterih že uživa kulten status. No ja, njena vloga ni bila slaba.
    Prihajajoči filmi obetajo, vsaj po igralskih zasedbah, a zdi se mi, da bo JL le starnka vloga.

    Oskarji so ne glede na vse še vedno najbolj prestižna nagrada, res pa je, da večkrat pihnejo v temo, tudi zato, ker nimajo poguma. Zadnji tak primer je lanski Mickey Rourke, ki mu niso imeli jajc dati oskarja.

    Sem pa počekiral tale National Board, zelo zanimivo, večkrat povsem drugačno od oskarjev, sem ujel, da je leta 1989 slavila Winona Ryder za igralko.

  7. t-h-o-r pravi:

    anchorman je povprečna, rahlo smešna komedija

    še najbolj smešen je steve carell

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Uf, meni je Anchorman genialen. Od začetka do konca. Bolj izvirne in odbite komedije nisem videl že sto let.

  9. Geco pravi:

    Anchorman je tut men carska komedija, v bistvu ena izmed boljših zadnjih nekaj let (poleg Old Schoola, 40 year old virgina, The Hangoverja, Borata, Superbada, Hot fuzza, ter mogoče še Knocked-upa).

  10. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Vse so kul, le Knocked Up me ni prepričal povsem.
    Drugače pa, evo ti recenzije za ene izmed njih:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/06/21/recenzija-the-hangover/
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2007/10/24/recenzije-superbad/
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2007/08/02/hot-fuzz/

  11. Knox pravi:

    @Iztok

    fotk nimam, ker grem ponavadi na koncerte uživat v prvo vrsto in ne igrat japonskega turista :D Pa še proper digiča nimam :/
    Ti pa lahko z mobilcem slikam uokvirjen podpis in ti pošljem na mail?

    Winona je dobila 93 za stransko igralko v Age of Innocence in 90 za Mermaids (katerokoli bi tu nagradili bi bilo nezasluženo, morda Mary Mcdonell ali Lorraine Bracco)

    Mickey Rourke je republikanec, večkrat je glasno podprl Busha. Saj ti pravim, Oskarji so zavetje demokratov in gejev. Recimo Clint je bil nominiran in nagrajen samo, ko so bili na oblasti republikanci, ko so demokrati ne sme zraven.

    Oskarji izgubljajo na prestižu prav zaradi takih igric in jim tudi vpada priljubljenost. Še posebej pri belih delavskih družinah in družinah srednjega razreda. Zame osebno so le šov in priložnost, da se povabljenci in nominiranci pokažejo ter si naredijo promocijo. Nagrade pa za vedno več ljudi nimajo nobene teže, ker je Akademija zavila s poti.
    NBOR pa je na drugi strani neodvisna organizacija, ki je nastala zaradi neodvisnosti in upora proti pritisku različnih skupin ter že od leta 1920 izbira s pomočjo različnih strokovnjakov ter ljubiteljev filma.

    Se pa strinjam, da so še vedno najbolj čislana nagrada. Žal. Saj vemo kako je bilo z našimi kinematografi in določenimi filmi prej/potem

  12. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ne na mail, daj na shrani.si in pripni link, dobro bi bilo videti, za arhiv, če želiš seveda :)
    Hm, ne vem če ta politična klasifikacija oskarjev povsem drži, bi bilo treba postreči z bolj verodostojnimi podatki. Je pa tudi dejstvo, da ne morejo nekomu za vsak film dati oskarja, pa četudi bi si ga zaslužil, bilo bi malce smešno. Že ko ga je dvakrat zapored dobil Hanks je bilo malo sporno, če mene vprašaš. No ja, jaz bi bi ga itak vedno dal le Dustinu Hoffmanu. Pa da ga ni Pacino dobil za Donnie Brasco in Carlito’s Way je tudi sramota, če ostanem pri novejšem času in pri mojih dveh naj igralcih. Jasno, dobil ga ni zato, ker so mu ga dali že za Vonj po ženski. Isto velja za Scorseseja, šele za The Departed ga je dobil, okej, ni slab film, toda njegovi največji so veliko boljši, pa je ostal brez.

    No ja, jaz jih še vedno zelo rad gledam, ker uživam v takih šovih, saj imam rad igralce in film. Magari zaradi presenterjev, kjer se včasih najde res huda nostalgija.

    Sicer pa so mnogi filmi iz “tvojega” National Boarda prav tako slavili tudi na oskarjih, pa igralci tudi, tako da ne gre posploševati.

  13. Knox pravi:

    Sem malce paranojik glede zasebnosti in dajanja svojih stvari vsem na internet. Tebi za lastne potrebe bi lahko poslal, da bi krožilo po netu pa raje ne :/ Upam, da razumeš. Lahko pa si narediš en fake mail, če se bojiš, da bi ti kdo pravega zaspamal. Te povsem razumem.

    Ja, kompenzacija za nazaj je močno prisotna.

    Bolj sem mislil na obdobje Carterja, Clintona in Obame ;) Ko boš en dan imel preveč časa si malce poglej nominirance in dobitnike. Ti obljubim, da boš prišel do zanimive ugotovitve. Žal igra politika močno vlogo v obeh primerih, da ne bo pomote.

    Seveda se nagrade prekrivajo. Kvaliteta je le kvaliteta

    Saj jaz tudi gledam ;) Le lanske sem bojkotiral.

  14. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Je ta mail, ki ga imaš tule, pravi? Ni, a ne?
    Vedno sem imel v glavi, da so oskarji igra denarja in zvez in ne toliko politike.
    Meni so bili lanski kul, predlanski pa zanič, saj so mi bili vsi filmi precenjeni.
    Bo pa letos zanimivo, še posebej, če zmaga Bridges, ki si oskarja res zasluži že za nazaj.

  15. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Blog Archive » Recenzije: The Other Guys, Cats & Dogs: The Revenge of Kitty Galore, Marmaduke pravi:

    [...] in eksplozijami. Režiser in scenarist Adam McKay, ki je Ferrella režiral v odličnih komedijah Anchorman in Talladega Nights, tudi tokrat ne pozabi na tako imenovani fanbase tipičnih štosev, kjer velja [...]

  16. Recenzije: Big Mommas: Like Father, Like Son, Just Go With It, Unknown « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] Collet-Serra, režiser solidnega rimejka House of Wax in skrano butaste srhljivke Orphan, se tokrat preizkuša kot avtor vohunskega trilerja, ki vsaj [...]

  17. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije pravi:

    [...] Michael Clarke Duncan, Pat Hingle, David Koechner) Komedija leta 2006. Če ste gledali komedijo Anchorman: The Legend of Ron Burgundy, ki jo je leta 2004 z Willom Ferrellom ravno tako posnel Adam McKay, potem veste kaj vas čaka v [...]

  18. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Anchorman 2: The Legend Continues pravi:

    [...] komedija, enako zabavna, prebrisana, odštekana in skoraj tako dobra kot prvi del iz leta 2004. Will Ferrell je genij komedije. Eden izmed mojih top komikov vseh časov. Tako zelo [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !