Recenzije: The Painted Veil, Harry Brown, Crossing Over

1.02.2010 ob 01:10

THE PAINTED VEIL (zda & kitajska 2006, drama, režija: John Curran, igrajo: Edward Norton, Naomi Watts, Liev Schreiber, Toby Jones)

Maščevanje.

Tokrat še posebej izvrstni Edward Norton je doktor Walter Fane, nekoliko zadržani in mirni možakar, ki se do ušes zaljubi v živahno in očarljivo Kitty (odlična Naomi Watts). Da se čez čas na željo njenih staršev tudi poročita in da ga ona zelo hitro prevara z bolj energičnim družinskim prijateljem Charliejem Townsendom (Liev Schreiber), seveda ne preseneča. Walter namreč seksa v temi, Charlie sredi belega dneva, Kitty pa je punca, ki v zakonu pogreša iskre in nekaj več strasti. Ker se zgodba dogaja v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in ker gre za zelo ugledno familijo, škandal ne pride v poštev, zato Walter izbere zelo učinkovito in vzgojno kazen ter nesrečno Kitty vzame v neko kitajsko vasico, kjer razsaja kolera. Počasen, a vseeno zanimiv, zelo gledljiv in izpovedno močan film, ki ga kronajo izvrstne igralske kreacije ter elegantna režija, kjer gledalec zgodbo požira skupaj z glavnimi junaki in se zaveda kvalitete scenarija, dialogov in dramaturgije.

Ocena: 8/10

HARRY BROWN (anglija 2009, kriminalna drama, režija: Daniel Barber, igrajo: Michael Caine, Emily Mortimer, Iain Glen, Liam Cunningham, Ben Drew)

Get Carter 2.

Michael Caine je leta 1971 posnel kultno angleško kriminalko Get Carter, kjer se je maščeval za smrt brata. Sedaj v Harryju Brownu, ki mu lahko rečemo kar Get Carter 2, pa se maščuje za smrt najboljšega prijatelja, ki so ga zverinsko umorili lokalni huligani. Da je ostareli marinec Harry Brown, ki ga skoraj osemdesetletni Caine igra več kot odlično, postarani Jack Carter, je več kot jasno. Tako kot je bil Walt Kowalski, ki ga je v tematsko podobnem in bolj prepričljivem Gran Torinu igral Clint Eastwood, seveda postarani Harry Callahan, junak kultnega Umazanega Harryja. Res je, igralske legende na stara leta spet obračajo svoje najbolj znane like, pri tem nostalgično uživajo in v skulirano nostalgijo, ki tokrat diši tudi po filmu Death Wish, kjer je Charles Bronson maščeval ženo, potegnejo še gledalca. Drži, tako zlobnih, divjih, delinkventnih, zajebanih, zoprnih in zjebanih mulcev, kot jih boste videli tokrat, niste videli še nikjer. To so pošasti ujete v telesu mladeniča. Zavožene karikature, ki komaj čakajo, da lahko koga pretepejo, ustrelijo ali spet ušpičijo kako ogabno pizdarijo. Policija je nemočna, socialne službe so zamočile, fantje pa so vsak dan bolj pogumni in moteči. Toda potem pištolo v roke prime Harry Brown, jezen zaradi smrti prijatelja, žalosten zaradi smrti žene, odločen z maščevanje in igro, kjer ne bo preživel nihče. Okej film, ki na trenutke resda malce pobegne in pretirava, toda vseeno fura prepričljivo, dinamično ter gledljivo atmosfero. Žal s klišeji, ki jih je lani veliko bolje obrnil Gran Torino. In z zgodbo o možakarju, ki se lahko končno spet sprehodi skozi mestni podhod.

Ocena: 6/10

CROSSING OVER (zda 2009, drama, režija: Wayne Kramer, igrajo: Harrison Ford, Ray Liotta, Ashley Judd, Jim Sturgess, Cliff Curtis, Alice Braga, Alice Eve, Summer Bishil, Jacqueline Obradors)

Amerika, dežela sanj.

Od filma Crossing Over sem pričakoval zelo veliko. Predvsem zato, ker ga je režiral Wayne Kramer, avtor fenomenalnih filmov The Cooler in Running Scared. Ker praktično ni dobil redne distribucije, saj se je režiser zaradi želje po večji minutaži močno sprl s producenti, sem se zbal, da me čaka navadno sranje, ki ga ne bo rešila niti odlična in karizmatična igralska ekipa, kjer Harrison Ford v vlogi Maxa Brogana, policaja za emigrante, raztura kot že dolgo ne. Brez skrbi, Crossing Over je odličen film, eden boljših filmov leta 2009, ki so ga prepiri s producenti, kateri so hoteli uničiti režiserjevo popolno vizijo, spravili iz dvoran in mu onemogočili, da bi zasijal v pravem pomenu besede. Hvala bogu za internet, kjer bo upam da dobil zasluženo pozornost in renome, ki si ga več kot zasluži. Pestra paleta likov in sočasno prikazanih zgodb, kar idejno in atmosfersko diši po Babelu, če omenim le najbolj svež spomin, učinkuje brez napake in se kot za šalo vkomponira v celoto. V zelo globoko, kompleksno, izvrstno zrežirano, aktualno, zelo zanimivo in močno prepričljivo zgodbo o emigrantih, ki sanjajo o ameriškem državljanstvu in bi za dosego cilja naredili vse. Pa četudi prihajajo iz Avstralije, ki ni ravno Mehika. In prav usoda mlade Avstralke Claire Shepard (večkrat slečena kot oblečena Alice Eve), ki sanja o filmski karieri in gre za zeleno karto večkrat v posteljo z Rayom Liotto, ki ji obljublja državljanstvo, je dokaz, da je prav Amerika v glavah ljudi še vedno dežela sanj. Toda Crossing Over ni le prodajanje sanj o lepi Ameriki, je tudi prikaz obsedene in od 11. septembra dalje prestrašene Amerike, kjer FBI trzne tudi na šolski spis neke arabske mladenke, ki jo Summer Bishil igra tako zelo dobro, da boste komaj zadrževali dih. In tukaj so tudi policaji, ki lovijo emigrante, predvsem tiste, ki bežijo iz Mehike. Kot recimo mlada mamica Alice Braga, ki se zasmili ostarelemu in samotarskemu Maxu Broganu, ki je sanje o lepi Ameriki verjetno pokopal v šestdesetih, ko so ustrelili Kennedyja. Zares odlično posnet, še bolje odigran in perfektno izpeljan film, kjer usode številnih likov začuti tudi gledalec. Wayne Kramer, ki ga ta hip proglašam za najbolj sposobnega režiserja daleč na okoli, različne dele sestavljanke, ali če hočete, kvazi omnibusa, kjer velik del pozornosti odnese tudi Broganov partner Cliff Curtis, mojstrsko sestavi v celoto, ki gledalca pretrese, na trenutke tudi zabava, drži v napetosti in mu servira film, ki ga zlepa ne bo izgubil iz spomina.

Ocena: 9/10

 

2 komentarjev na “Recenzije: The Painted Veil, Harry Brown, Crossing Over”

  1. Filip pravi:

    Bi se popolnoma strinjal s tabo glede The Painted Veil. Pravkar sem ga pogledal in mi je bil super. Si bom v kratkem privoščil še knjigo.

  2. Recenzije: 127 Hours, Somewhere, Stone « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] dramturško vrhunski in karakterno mojstrski film, ki ga je režiral avtor zelo dobre drame The Painted Veil, kjer je ravno tako blestel Edward Norton. Jasno, Norton blesti tudi tokrat, ko igra zapornika [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !