Recenzija: Dreamgirls

17.01.2010 ob 00:02

zda 2006, glasbena drama, režija: Bill Condon, Igrajo: Beyonce Knowles, Eddie Murphy, Jamie Foxx, Jennifer Hudson, Danny Glover, Anika Noni Rose, Sharon Leal, Keith Robinson, Loretta Devine, John Lithgow

Briljanten mjuzikl, ki premore več duše kot vsi filmi leta 2006 skupaj.

Beyonce, Eddie, Jamie in Jennifer. Štirje vrhunski performerji v tejle vrhunski glasbeni poslastici, ki vas bo odnesla v zlata leta Hollywooda. V čase, ko je po platnu plesal in pel Gene Kelly. V čase, ko smo gledali Zgodbo z zahodne strani, Moje pesmi moje sanje in Cherbourgške dežnike. V čase, ko je Diana Ross polnila dvorane s svojo skupino The Supremes. V čase filmov Zvezda je rojena, The Wiz, Ves ta Jazz, Hello Dolly in Lady Sings the Blues. In v čase, ko so bili mjuzikli najbolj popularen filmski žanr. Prav imate, Dreamgirls, sicer velika uspešnica na broadwayskih deskah, z eno potezo oživi pozabljen žanr, naredi to, kar je želel istega leta posneti Idlewild, odleti daleč čez Chicago in Moulin Rouge ter se postavi ob bok nepozabni Eviti. Vrhunska mešanica glasbe, drame, šova, reflektorjev, kiča, čustev in enkratnih, močnih, živih ter prepričljivih igralskih kreacij, kjer platno zavoljo divje energije poka po šivih. Zgodba o vzponu treh deklet, porušene sanje, v denar zagledani menedžer, glasbeni biznis in malce pozabljeni zvezdnik, ki sanja o stari slavi. Presežki, o katerih se bo govorilo še po vaši smrti. In film, ki na noge dvigne tudi invalide.

Ocena: 10/10

 

12 komentarjev na “Recenzija: Dreamgirls”

  1. w33d w33d pravi:

    Morda malce preveč dolgovezen, a navdušila me je predvsem Murphyjeva igra, preprosto fenomenalno. Nisem si mislil, da je sposoben tolikšne širine. Sicer nisem ljubitelj mjuziklov, a ta zagotovo spada med boljše zadnjih let.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Dolgovezen? Kje za boga milega? Saj se nenehno nekaj dogaja, pa še glasbene točke so vedno prisotne.
    Murphy je odličen, zares odličen, po moje oskarja ni dobil samo zaradi dejstva, ker je imel v času podelitve v kinih tudi Norbita, kjer je bil res katastrofa. Vem, da oba filma med sabo nimata zveze, toda člani akademije so bili brez dvoma pod tem slabim vplivom in so rekli: “Nekdo, ki je posnel Norbita, ne more dobiti oskarja.”

    Murphy je seveda takoj za tem, ko je videl, da ni zmagal, zapustil dvorano.

  3. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Je pa zanimivo kako nas komiki kao vedno presenetijo s svojimi igralskmi sposobnostmi. Finta je v tem, da komedije še vedno ne cenimo dovolj, zato sem bil res vesel, da sta oskarja nekoč dobila Whoopi Goldberg za Duha in Kevin Kline za Ribo po imenu Wanda. To je bil, če sem iskren, pravi čudež.

  4. w33d w33d pravi:

    Ravno zaradi glasbenih točk mi je bil dolgovezen, saj sem omenil, da nisem za mjuzikle? :D
    Mislim, da je bil glavni razlog, da je Murphy izgubil ta, da je Arkin uveljavljen veteran, ki v svoji dolgi karieri še ni dobil oskarja, a je prikazal mnogo odličnih vlog, zato je bil ta oskar kot nekakšna nagrada za dosedanje delo in ne za njegov preformans v filmu, ki je bil seveda zelo dober, a nikakor boljši od Murphyjevega. Se pa prepogosto dogaja tudi, da že zaradi dejstva, ker so komiki, niso niti nominirani, pa čeprav so prejeli druge nagrade. Denimo Jim Carrey. Za Man On The Moon si ga je vsekakor zaslužil, če ne drugega vsaj nominacijo, tu je še Truman Show, kjer je celo dobil globus za “dramatično” vlogo in pa Eternal Sunshine, kjer je vsekakor odigral na nivoju. Našel bi se seveda še kdo poleg Carreyja

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Če nisi za mjuzikle, pa je itak pohvalno, da ti je bil sploh všeč :)
    Je pa res, da tole ni ravno tisti starinski muzikl, zato je bil, če se ne motim, všeč tudi tistim, ki mjuzikla sploh ne bi šli gledat. Tudi zaradi Beyonce seveda, ki je prinesla ogromno svojih oboževalcev.
    Hm, tebi so bili torej dolgovezni prizori, ki so bili meni fenomenalni. Pa ne zato, ker nimam nič proti mjuziklom, ampak zato, ker so preprosto odlični in nafilani s powerejem, da peče. Pa tudi dramaturški naboj je odličen med vsemi temi sekvencami.

    Morda tudi Arkin, ja, a vseeno menim, da je bil kriv Norbit.
    Res je, če bi si kdo zaslužil oskarja, bi bil to Jim Carrey za Man on the Moon, ki pa ga niso niti nominirali, kar je ena večjih sramot akademije na sploh.
    A Carrey je zanje še vedno le Ace Ventura, pa če se še tako zelo trudi. A tudi Venturo ni lahko odigrati, naj le kdo proba, če želi. V tem je finta, da folk misli, da je komična vloga najbolj preprosta za igrat, pa je daleč od tega. Verjetno je še težja od dramske ali psihopatske. In igralec, ki je bil najprej komik, ima hude težave, da prepriča tako gledalce kot tudi kritike, da zna še kaj drugega. Divja izjema je seveda Tom Hanks, predvsem za Philadelphio.

  6. w33d w33d pravi:

    Res je. Tom Hanks je res svojevrsten fenomen, a on je iz samo komedij presedlal na samo drame. Kot da bi nekje potegnil črto in preprosto nehal s komedijami ala Bachelor Party in začel snemati drame oz. “pametnejše” filme. To Jim seveda ni storil, še vedno snema dokaj ponesrečene projekte, ki so sicer zabavni, a nič drugega.

  7. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    No ja, ne le drame, pač nekoliko manj otročje filme, to pa drži. Po eni strani ga je škoda, saj počasi postaja dolgočasen. Po moje se bo vrnil h koreninam.

    Jima pa pošteno matra, ja, kot resnega igralca ga ne sprejmejo povsem, kot komik pa ne dobi več pravega materiala.

    No ja, v Božični pesmi je bil fenomenalen.

  8. :) pravi:

    dober film … ampak ne odidi ga gledati v kino :) … šou s punco in trpel 2uri … prevečje nabijanje in kričanje jeniffer je blo too much … ampak doma, ko lahk sam glasnost navijem je pa odličn film za pogledat …

  9. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ne strinjam se, to je film za nabijat do konca, saj je glasba fenomenalna, vsi vokali pa prav tako.

  10. :) pravi:

    jaoo izy mene je v kinu bolela glava, res :) … pa mi je všeč film, ne razumi … muska super, ampak kak je to nabijal v kinu … je brezveze :) ti si pa kr dej duška …

  11. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: The Twilight Saga: Breaking Dawn – Part 1 pravi:

    [...] kaj, pozna se mu dober režiser, gospod Bill Condon, avtor filmov Kinsey, Gods and Monsters in Dreamgirls, ki je vnesel neko novo dimenzijo in se kljub zahtevam, da zadovolji emote, posvetil še kvaliteti. [...]

  12. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: A Thousand Words pravi:

    [...] Prav zato je škoda, da se je v novem tisočletju popolnoma izgubil in da z izjemo mjuzikla Dreamgirls ne zna več najti dobre špure za svoje filme. Dejansko res ne razumem kako je mogoče, da ima [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !