Recenzije: Invictus, 9, The Invention of Lying

15.01.2010 ob 00:47

INVICTUS (zda 2009, šprotna drama, režija: Clint Eastwood, igrajo: Morgan Freeman, Matt Damon)

Ne sprenevedajmo se, novi film Clinta Eastwooda je zanič.

Invictus, sicer film o prijateljstvu Nelsona Mandele, ki ga Morgan Freeman igra zelo medlo in neprepričljivo, in kapetana južnoafriške ragbi ekipe, Francoisa Pienaarja, ki ga Matt Damon igra še slabše, je zelo povprečen film. Tako režijsko in dramaturško, kot tudi scenaristično in atmosfersko. Da ga je režiral Clint Eastwood, preseneča, saj zgleda tako, kot da bi ga režiral debitant, ki ga ne čaka niti solidna, kaj šele obetavna kariera režiserja. Hladen film. Kljub tematiki in resničnim dogodkom zelo nezanimiv, premalo atraktiven in tak, da ne najde stika z gledalcem. Slab tempo, slaba atmosfera, prehladne sekvence in igralske kreacije, ki jih boste pozabili že med gledanjem. Brez dvoma razočaranje leta in dokaz, da lahko kdaj pa kdaj spodleti še tako vrhunskemu režiserju.  

Ocena 3

9 (zda 2009, risanka, režija: Shane Acker, glasovi: Elijah Wood, John C. Reilly, Christopher Plummer, Martin Lauer, Crispin Glover, Jennifer Connelly)

Rešitelji sveta.

Leto 2009 je bilo leto devetk. Imeli smo District 9, mjuzikl Nine in risanko 9. Akcijsko pustolovščino, ki spominja na Terminatorja, War of the Worlds in Transformerse. Še posebej pri ozadnju zgodbe in v orjaškemu ter zlobnemu robotu, ki hoče pospraviti zadnje upanje za boljši svet. Devet majhnih lutk, ki jih je tik pred pričetkom holokavsta ustvaril znanstvenik, ki ni imel pojma, da se bo svet spremenil v pekel. Da se je med producente vpisal tudi Tim Burton, se jasno vidi vsako sekundo. Tu so njegovi tipični temačni prijemi, ki jih tokrat nadgradijo še “hi-tech” atmosfera in posebne efekti, ki se jih ne bi branil prav noben futuristični akcijski film. To je akcijska inačica mojstrovine The Nightmare Before Christmas, žal bolj Transformers kot Wall E, kar pomeni, da je eksplozij in akcije preveč, simpatičnih prizorov pa premalo. Lutke, ki so me spomnile tudi na vrhunski Strings, so resda nekaj posebnega, še bolj kot v risanki Coraline, toda kaj, ko nekako ne pridejo povsem do izraza, saj jim, kot sem že povedal, vso simpatičnost vzamejo eksplozije. Prizorov, kot je tisti, kjer igra Somewhere Over the Rainbow, bi moralo biti več. Ker jih ni, risanka ostaja ne pol poti. Na poti do zares posebne filmske izkušnje, ki je žal le posebni efekt in vse prevečkrat prazna akcija. Okej, zgodba ima globino in poanto, toda to je premalo. Tudi za boljši svet.

Ocena 3 in pol

THE INVENTION OF LYING (zda 2009, komedija, režija: Ricky Gervais & Matthew Robinson, igrajo: Ricky Gervais, Jennifer Garner, Jonah Hill, Jeffrey Tambor, Ron Low, Tina Fey, Fionnula Flanagan)

Liar Liar.

Četudi Ricky Gervais, letošnji voditelj zlatih globusev in možakar, ki ga ljudje požirajo na njegovih stand up nastopih, idejo filma Liar Liar, kjer je bil glavni Jim Carrey, nadgradi, dodela in osveži, ne doseže potrebnega komičnega učinka. Ideja je sveža in interesantna, izvedba pa premalo pogumna in preveč user friendly, kot bi rekli čez lužo. Pač zgodba o možakarju Marku Bellisonu, ki živi v idiličnem mestu, kjer nihče ne laže in kjer začne lagati samo on. To je mesto, kjer v banki rečeš, da imaš na računu 500 dolarjev, ki ti jih izplačajo, saj ti verjamejo bolj kot računalniku, ki pokaže, da jih imaš le 300. In mesto, kjer se nihče ne spreneveda in ti vse napake vrže direktno v obraz. Zanimiva in seveda utopična družba, kjer prav lažnivec prosperira sto na uro. In poanta, da nas samo laž pelje na vrh. V bistvu tudi prikaz prazgodovine, kjer si je moral tudi prvi pračlovek izmisliti prvo laž, če je hotel priti na vrh svojega plemena. In naš Mark je nobody, ko govori resnico, ter glavna faca, ko se začne lagati. Tudi v srcu potencialne izbranke Anne (presenetljivo prebavljiva Jennifer Garner), ki jo osvaja povzpeti Rob Lowe. Z argumentom, da bodo njegovi otroci lepi, Markovi pa seveda grdi. Super ideja, malce premalo zabavna izvedba. In film, ki bi ga bilo fino preizkusiti tudi v resničnem življenju.

Ocena 3 in pol

 

10 komentarjev na “Recenzije: Invictus, 9, The Invention of Lying”

  1. Pris Pris pravi:

    Glede Invictusa se nikakor ne morem strinjati. Atmosfera in režija sta vrhunski, kot tudi Freemanova igra. Kamera je sploh super. Damon je resda slabši, kot bi lahko bil, vendar filma to ne pokvari v taki meri, da bi šlo za razočaranje. Meni se zdi, da Eastwood s tem filmom svojo kvaliteto nepretrgoma prelje naprej. Jebiga, okusi so različni. ;)

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Uf, velikokrat se strinjava, tokrat pa sva hudo, hudo daleč. Meni je bil film dolgočasen za popizdit. Neatraktiven in tak kot da bi prikazoval nekaj povsem nepomembnega. Režija mi je bila luknjasta, Freeman pa totalno brez karizme. Pač bil je in klicali so ga Mandela. To je vse. Kot da bi ga igral jaz, ali Roman Končar. Damon pa je sploh porazen, kot da ga ne bi bilo. Pa prizori tekem, jaooo, nezanimivi in ne dotaknejo se gledalca. Vseeno mu je pa če bi se v igrišče zabil tisti avion.
    Uf, če ti je tole tako dobro kot Mystic River, Million Dollar Baby, Gran Torino in recimo Letters From Iwo Jima, potem pa res ne vem.
    Sam bi ga uvrstil nekje na stopnjo True Crime in Blood Work, torej pod nivojem velikega mojstra režije.

  3. Pris Pris pravi:

    Meni je bil odličen prikaz nečesa, kar je na videz nepomembno (prvenstvo v športu, ki ga sploh ne spremljam), vendar umeščeno v širši kontekst (državništvo, rasizem, rojstvo naroda, predanost kolektivu). Freeman je Mandelo “skinil u nulo”. Uvodna špica (belci na lepem igrišču igrajo ragbi, črnci pa na zanemarjenem igrišču nogomet, na kar se pripelje sprevod, ki iz zapora vozi Mandelo) pa je nasploh ena najboljših scen celega lanskega leta. Kamera je odlična, scenografija prav tako. Meni se je film pač zdel med boljšimi z letnico 2009.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Meni je ta prikaz sila dolgočasen in mrtev. Dopušam edino možnost, da je namerno tako, rekoč, nevažen dogodek, ki je v resnici važen, bom prikazal brez atraktivnih reči in karizme, skoraj kot dokumentarec, da bom ujel bistvo. A tega ne kupim, žal.
    Predanost kolektivu, rasizem in rojstvo naroda pa je prak tako obravnavano zelo površno in na horuk, pač by the way, da ne bi kdo očital, da tega ni.
    Špica, ki jo omenjaš, se me ni dotaknila, sem jo pozabil že med gledanjem.
    Kot si rekel, okusi so hudo različni :)

  5. w33d w33d pravi:

    Pris, popolnoma se strinjam s tabo in tisti prizor na začetku, ki si ga omenil, je tudi mene prevzel. Sem nekaj zapisal tudi bolj na dolgo na blogu, a si že ti vse lepo povzel.;)

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    “da scenarij Damonu ne dovoljuje večje minutaže in s tem boljšega razvoja karakterja in čustev”

    Evo, pa sem te citiral. Točno tako. In prav ta tvoj stavek lahko povzame tudi cel film.

  7. Simon pravi:

    Iztok vidim da te sport ne zanima. Ze to ce bi te oz. ce bi se z njim ukvarjal bi ti bil film veliko bolj vsec.

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ne drži, ogromno športnih filmov mi je odličnih, a tale žal ni med njimi. Sicer pa to sploh ni tipičen športni film, če sva iskrena je najslabši ravno v športnih prizorih.

  9. alenka pravi:

    The Invention of Lying – mogoče sm prčakvala, da bo mal bl hecno no k trailer mi je bil res hud. sam sej ponavad je tko:) simpatična komedija. za pogledat. 3/5

  10. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Water For Elephants, Hereafter pravi:

    [...] švignil tako neopazno in da se zdi, kot da ga sploh ne bi bilo. Hereafter je velik korak naprej od Invictusa, s katerim me je Eastwood razočaral leta 2009, je dosti boljši od Changelinga, ki je leta 2008 [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !