Recenzija: Up in the Air

12.01.2010 ob 01:47

zda 2009, komična drama, režija: Jason Reitman, igrajo: George Clooney, Vera Farmiga, Jason Bateman, Anna Kendrick, Melanie Lynskey, Sam Elliott, J. K. Simmons, Zach Galifianakis

Pomirite se, hvalnice so hudičevo pretirane.

Evo ga, letošnji favorit za globuse in oskarje. Letošnji najboljši film vseh mogočih recenzentov. Letošnji oh in sploh. Letošnji bum in beng, ki leti zelo, zelo visoko in se sploh ne misli ustaviti. Dobro, začne se super, inovativno, dinamično, sveže in frajersko, nato pa tempo pade, dinamika skorajda izgine, izvirnost pa se spremeni v klišejsko zgodbo samotarja, ki se zaljubi in ugotovi, da so ga potegnili za nos. Da so mu dali tisto, kar je on ves čas dajal drugim. Drži, George Clooney je bomba, kot v vseh filmih, kjer se pojavlja zadnja leta. Enkratna izbira za prepotentnega in očarljivega Ryana Binghama, člana ekipe, ki vam pove, da so vas odpustili. zelo aktualen film, torej. Tudi za Slovenijo, kjer bi takega gospoda kak delavec brez dvoma usekal na gobec. No ja, Zack Galifianakis, ki igra enega izmed številnih obupancev, ki so jih vrgli iz službe, kupi celo puško in očitno nakaže še en Prosti pad, kjer se je zasukalo Michaelu Douglasu. Jp, Ryan Bingham je tip, ki ga ni dobro srečati v živo, saj vedno prinaša slabo novico. Kot Donald Trump v seriji The Apprentice, kjer smo vsako oddajo slišali: “You’re fired.” Da je samski in se z ženskami (Vera Farmiga) dobiva le za seks, je več kot jasno. Resne zveze ne rabi, saj je poročen s svojim poslom in potovanji po vsej Ameriki, kamor ga pošilja firma. Ko je doma, je nesrečen. Ko je v akciji, pa žari od sreče. Nič čudnega, da ga pošteno zmede prihod nove sodelavke Natalie Keener (malce zoprna Anna Kendrick), ki hoče ljudi odpuščati preko računalnka, kar pomeni, da bi ekipa lahko delovala iz pisarne. Ryan Bingham se s tem seveda ne strinja, Ryan Bingham, sicer tudi motivator in predavatelj, hoče akcijo v živo. Hoče dogajanje in old school, kjer odpuščenim ljudem že v prvem stavku pove, da morajo gledati v prihodnost in da je izguba službe v bistvu dobra naložba. Tip obvlada posel. Zdi se, da obvlada tudi svoj lajf, ki ga povsem zadovoljuje. Vse dokler se ne izkaže, da v bistvu pogreša toplino. Da je v resnici tudi sam eden izmed odpuščenih delavcev, ki jih lahko pokonci postavi le družina. Scenarij je dobro napisan, predvsem v prvi polovici, ali še bolj natančno, v prvi tretjini filma, kjer štima vse. Potem se, kot sem že povedal, začnejo klišeji in celo nekoliko dolgočasna zgodba, ki ne prinaša nič posebej zanimivega in atraktivnega. Režiser Jason Reitman, avtor zelo dobrih filmov Juno in Thank You For Smoking, ter sin Ivana Reitmana, režiserja kultnih filmov Meatballs, Stripes, Ghostbusters in Twins, svoje delo resda opravi zelo solidno, toda kaj ko mu zmanjka idej in smisla za atmosfero iz uvodne tretjine. Presežkov ni, dramaturgija prav tako ni takšna, da bi odprl usta, kar pomeni, da ostane le simpatičen izdelek za krajšanje dolgega časa. In seveda vprašanje, zakaj za hudiča prav tale film pobira tako veliko pohval.

Ocena: 4/10

 

10 komentarjev na “Recenzija: Up in the Air”

  1. w33d w33d pravi:

    Tu se žal ne morem niti približno strinjati s tabo. V svoji recenziji sem precej obširno zapisal zakaj me je film močno prepričal, tako da tu ne bom tega ponavlal. Dodal bi le mnenje v zvezi s “klišeji”. Opažam, da precej ljudi dokaj slabšalno govori o filmu, zaradi uporabe klišejev v zadnji polovici. Res je, pojavljajo se določeni klišeji, a veliko je tu odvisnega od lastne interpretacije dogodkov, poleg tega, mar ni že samo življenje en kliše? Če bi se film razpletel drugače, bi se pa našli ljudje, ki bi ga obtoževali drugih stvari. Seveda gre v veliki meri tudi za naklonjenost tovrstnim filmom, “dratično obarvana komedija z ljubezensko zgodbo in filozofskimi vprašanji ter še čem” (Sideways, Juno…).

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Sem bral tvojo recenzijo, ja. Pohvalil se ga, da se je kar kadilo :)
    Pa pustiva klišeje, pa raje rečiva preveč enostavne rešitve, nič posebnega in že velikokrat videno.
    Tvoje huronske hvale res ne razumem pri tem filmu.
    Okej, življenje je kliše, toda pri filmi, ki naj bi bil mojstrovina leta, pričakujem vse drugega kot prijeme, ki sem jih videl že v drugih filmih.
    Pa pustiva tudi to, film mi kot celota ni pustil ne vem kakšnega pečata, morda le Clooney, ki je res izvrsten. To je vse. Zgodbo sem hitro spustil iz glave, prizore pa tudi. Pač še ena komedija, no ja, komična drama, tudi romantična komedija, z nekoliko posebnim, a tudi ne ravno izvirnim likom.
    Juno je bil tudi meni zelo všeč, Sideways pa me ni povsem prepričal. Očarljiv, a ne zares, zares dober.

  3. Maco pravi:

    To je zgodba o moškem, ki misli ,da živi popolno življenje, vendar spozna, da bistveni elementi manjkajo in si pri tem zatiska oči. Mesta, kamor Ryan Bingham odpotuje, da bi odpuščal zaposlene, so bila baje skrbno izbrana in odražajo dejansko stanje v ameriškem gospodarstvu. To je vizualno privlačen, zabaven in hkrati globoko ganljiv film, z izredno odigrano vlogo Clooneya.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Maco, v štirih stavkih si bolje povzel film kot jaz v zgornji filozofiji :)

    Je pa res, da se ne strinjam povsem. Še posebej v zadnji tretjini, ko film izgubi zagon in pade na raven povprečnih tv filmčkov.

  5. angelmanuel pravi:

    Prvič se v celoti strinjam z tvojo recenzijo. :D

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Pohvalno. Je pa zanimivo, da ravno pri filmu, ki sem ga menda pokritiziral le jaz :)

  7. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: The Descendants pravi:

    [...] castinga, postavitev prizorov in karizma. Jp, to, kar so predlani hudo pretirano pripisovali filmu Up in the Air, ima The Descendants, ta filmski biser, ki je v nedeljo povsem upravičeno pobral zlati globus za [...]

  8. redcock pravi:

    Filmček sem si ogledal pred kratkim in sem bil z njim v celoti zadovoljen. Sam bi ga ocenil z 7 (4 je po mojem rangu ocena za podn film). Je pa res, da včasih zelo hvaljeni filmi, po ogledu naredijo pri gledalcu mlačen vtis in slab občutek, ker si pričakoval preveč (npr. True Grit, Das Weisse band, …). Okusi so pač različni. Je pa po drugi strani super, ko te kakšen filmček prijetno preseneti in ti da krila.

  9. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Drži, pri meni je šlo ree za prevelika pričakovanja, ki jih film ni izpolnil, zato tudi taka ocena.
    True Grit je tudi meni sila povprečen, Da Weisse Band pa zelo dober.

  10. Recenzije: Young Adult, The Double « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] tega filma sem pričakoval veliko, potem pa se mi je zgodila podobna zadeva kot pri Up in the Air, ki ga je ravno tako posnel Jason Reitman. Posamezni prizori štimajo in so sveži, izvirni, [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !