Kulti in klasike: RoboCop

12.01.2010 ob 22:44

zda 1987, futuristična akcija, režija: Paul Verhoeven, igrajo: Peter Weller, Nancy Allen, Kurtwood Smith, Ronny Cox, Miguel Ferrer, Ray Wise, Dan O’ Herlihy

Pozabite na Terminatorja, v mestu je RoboCop.

RoboCop, ta mojstrovina žanra, ki jo je posnel Paul Verhoeven, vroč po odličnem ameriškem debiju Flesh + Blood, kjer je raztural Rutger Hauer, še danes izgleda odlično in zelo prepričljivo. Bolj kot prvi Terminator, ki ga v stop motion tehniki pohodi orjaški in štorasti robot ED-209, sicer delo maestra Phila Tippetta, ki ujame vrhunec, ko ne zna po stopnicah.

Za ene metafora Reaganove Amerike, za druge satira moderne potrošniške družbe, zame pa vrhunska in skrajno učinkovita futuristična akcijska kriminalka, pa tudi tragična usoda policaja, ki me je razbila že leta 1987, ko smo s prijatelji igrali tudi računalniško igro in malce kasneje gledali nastope skupine Snap, kjer je Turbo B na odru oponašal prav RoboCopa. Tega tehnično dovršenega kiborga, ki je bil pred tem pogumni policist Alex J. Murphy (Peter Weller) in že v uvodu filma padel pod streli divje bande nasilnega kriminalca Clarencea J. Boddickerja (Kurtwood Smith). Drži, Boddickerjevi fantje, kjer je tudi Ray Wise, kasneje znan iz serije Twin Peaks, močno pretiravajo in se obnašajo povsem stripovsko, kar pa ne moti, saj se zgodba odvije v prihodnosti, v futuristični atmosferi, kjer je dovoljeno vse. In kjer se tudi po tvju vrtijo zelo prebrisane reklame.

RoboCop je po besedah režiserja Verhoevena, ki se je z žanrom enako dobro srečal še v filmu Popolni spomin, kjer je bil glavni Arnold Schwarzenegger, moderni Jezus Kristus, ki ga najprej križajo, potem pa se vrne kot odrešenik sveta. Zanimiva teorija, ki se jo da kupiti, če odpremo možgane v pravo smer. Če je bil Terminator bolj temačen in grozljiv, je RoboCop bolj zabaven in odštekan. Tak, da bo zelo všeč tudi mladini. In tak, da bodo trznili tudi starši. Kljub poceni naslovu, ki je odbil številne znane režiserje, kateri so bili prepričani, da gre za še en cenen B film.

Vitez v svetlečem oklepu, narejen z inspiracijo robotov iz Metropolisa in The Day That Earth Stood Still ter filingom japonskih stripov, kjer so “obleko”, ki naj bi stala okrogel milijon, na Petra Wellerja, ki se je spodaj potil kot pujs, nanašali celih enajst ur. Dovolj kvalitetna zgodba o policistu, ki ga ustrelijo in se nato vrne kot kiborg z željo po maščevanju, dobro deluje še danes, saj premore spretno režijo, odlične posebne efekte, karizmatične like in junaka, ki je postal del pop kulture. In ki so ga nekoliko uničili le s porazno slabim drugim in malce boljšim tretjim delom. Plus Nancy Allen, muza filmov Briana DePalme, ki jo je Verhoeven ostrigel čisto na kratko. Odlično zastavljeno ozadnje velikanske korporacije, kjer bi se odlično znašel tudi Gordon Geeko iz Wall Streeta, ki ga vrhunsko pooseblja Miguel Ferrer. In posebna DVD dvojna izdaja, ki jo preprosto morate imeti na svoji filmski polici.

Ocena: mojstrovina

 

10 komentarjev na “Kulti in klasike: RoboCop”

  1. smoger pravi:

    Klasika!

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ki bo po moje držala za vedno.

  3. Tina M Tina M pravi:

    Jaz samo ne morem verjet, da si me pripravil do tega, da gledam Robocopa :)

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Raje povej, da ti je bil kul in da si dobila tudi kvaliteto, ki je nisi pričakovala :)

    Sicer pa sva imela podobne težave tudi pri Terminatorju, Rambu in Rockyju, pa je šlo potem vse lepo skozi.

    Bejbi, ti si tough girl, don’t play it nice :)

  5. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Dirty Rotten Scoundrels, Flesh + Blood, First Knight, Sleepwalkers pravi:

    [...] in skorajda najboljši ameriški film nizozemskega maestra Paula Verhoevena, ki je potem usekal z RoboCopom, Popolnim spominom in Prvinskim nagonom. Zares vrhunska, frajerska, provokativna in dinamična [...]

  6. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Ne te retourne pas, Gamer, The Stepfather, The Fourth Kind pravi:

    [...] Prav imate, Gamer zgleda kot računalniška igra, toda za svoje dobro in zavoljo konteksta, ki nam ga več kot prepričljivo zapakira v dinamično mešanico akcije, znanstvene fantastike, komedije, črnega humorja in satire, katere se ne bi branil niti RoboCop. [...]

  7. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: My Ex Haunted Lover, Meatball Machine, Jackboots on Whitehall pravi:

    [...] človeku in prevzame kontrolo nad njegovim telesom. In to tako, da ga spremeni v robota, v jebenega RoboCopa, ki izgleda kot stvor filma Basket Case. Z misijo, da požre drugega gostitelja in tako preživi. [...]

  8. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Arhiv Bloga » Grossmann 2011: Tetsuo: The Bullet Man, The Delta Force pravi:

    [...] film, kjer sta telo in mašina eno in isto oz. kjer se telo v mašino preobrazi še bolj kot pri Robo Copu in Cronenbergovem Videodromeu. Odštekan filmski trip, ki pa kot celota vendarle ne ujame kakšnega [...]

  9. IZTOK faking GARTNER » Filmska primerjava: The Punisher (1989) vs. The Punisher (2004) pravi:

    [...] in vseskozi zabavna reciklaža filmov Point Blank, Payback, Hard to Kill, Death Wish, Mad Max, RoboCop in Get Carter, se pravi filmov, kjer se jezni posameznik maščuje za smrt svojih najbližjih, [...]

  10. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: RoboCop (2014) pravi:

    [...] Murphyja namesto Petra Wellerja solidno odigra Joel Kinnaman, mi je všeč zato, ker ni rimejk mojstrovine Paula Verhoevena, marveč povsem samostojen film, ki zgodbo o policaju, ki ga spremenijo v robota, obrne po svoje, [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !