Kulti in klasike: Fahrenheit 451

12.01.2010 ob 20:37

anglija 1966, znanstveno fantastični dramski triler, režija: Francois Truffaut, igrajo: Oskar Werner, Julie Christie, Cyril Cusack, Anton Driffring, Bee Duffell

Čas brez knjig.

Fahrenheit 451, ki po atmosferi spominja na precej slabši Nineteen Eighty Four, ki ga je leta 1984 režiral Michael Radford, še danes učinkuje strašljivo, zanimivo, prepričljivo, drzno, inovativno in kot prvovrstna mojstrovina. Tudi v atmosferi, montažnih prijemih, kameri in scenografiji, ki jo lahko zavida tudi Odiseja 2001. Prav ne morem verjeti, da so tako inovativen in drugačen film posneli že leta 1966. In da je bil francoski maestro Francois Truffaut tako zelo pred časom. Tako zelo drugačen od ostalih. Tako zelo pogumen, svež in drzen v pristopu do ekranizacije istoimenskega romana Rayja Bradburyja, ki je luč sveta ugledal že leta 1953. In tu je družba, kjer so knjige prepovedane. Družba, kjer ljudje izgledajo kot zombiji. Kot hladna, odtujena in robotska bitja brez hrbtenice in svojega mnenja. Prav zato so knjige prepovedane, škodljive in nepotrebne. Prav zato jih išče in zažiga skupina gasilcev, med katerimi je tudi glavni junak Guy Montag (Oskar Werner), ki se čez čas upre sistemu in pošteka, da so prav knjige revolucija. Da gasilci zažgejo tudi filmsko revijo Cahiers du Cinema, seveda ne preseneča in je odličen štos, saj gre za častnik, za katerega je pisal tudi Francois Truffaut.

Udarna je že uvodna špica, kjer ni napisov, marveč narator, Truffaut pa seveda udari “novovalovsko” atmosfero in jo spretno vkomponira v moderne komercialne prijeme hollywoodske uspešnice. Tudi zato je Fahrenheit 451 tako zelo odličen še danes.  V igri za glavno moško vlogo so stali Paul Newman, Peter O’Toole, Montgomery Clift in Terence Stamp, Oskar Werner in Francois Truffaut pa sta se med snemanjem gledala kot pes in mačka. Izvrstna je bila tudi Julie Christie v svoji dvojni vlogi. Kot zadržana, dolgočasna in klišejska žena Linda. In kot odprta, čvekava in simpatična soseda Clarisse. Res je, prva izgleda kot da knjig ne bere, druga pa kot da jih požira. Knjige namreč niso le knjige, so metafora za svobodno družbo brez represije in pranja možganov. Prav zato je prizor, kjer gasilci skupaj s skrivno knjižnico skurijo še ostarelo lastnico, ki pravi, da so knjige žive, tako zelo šokanten in nepozaben. Po drugi strani pa imajo vodilni prav, saj knjige ljudi res razburijo in spremenijo. Glavni junak Montag je na začetku namreč vzoren zakonski mož, ki nima nobenih težav. Ko začne na skrivaj brati knjige, pa postane površen v službi in se prične kregati s svojo ženo. Toda to ni življenje, to je le vegetiranje brez smisla. Prav zaradi tega je zadnji prizor čista nirvana, popolni odklop in žurka, kjer si oddahnejo tudi gledalci. Nepozabna filmska izkušnja, ki si zasluži posebno  mesto na polici vsakega pravega filmofila.

Ocena: presežek

 

5 komentarjev na “Kulti in klasike: Fahrenheit 451”

  1. smoger pravi:

    Spet se bom ponovil: Knjigo zelo priporočam!

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Film si videl?

  3. smoger pravi:

    Nope. Enkrat bom…zato tudi nisem prebral tvoje recenzije. :)

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Če si bral roman, itak poznaš zgodbo in ti recenzija ne bi pokvarila užitka.

  5. RIP: Ray Bradbury (1920-2012) « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] in ikona znanstvene fantastike, zame večen zaradi romana Fahrenheit 451, ki je dobil tudi izvrstno filmsko dramatizacijo v režiji Francoisa Truffauta, drugače pa zelo [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !