Televizija 12

10.01.2010 ob 20:58

THE PACIFIER (zda 2005, komedija, režija: Adam Shankman, igrajo: Vin Diesel, Lauren Graham, Faith Ford, Brittany Snow, Carol Kane, Brad Garett, Tate Donovan)

Kindergarden Cop.

Ko je Vin Diesel pogumno zavrnil nadaljevanji filmov Trojni X in Hitri in drzni, je bilo jasno, da hoče sprostitev. Da hoče nekaj drugega. Da hoče po stopinjah Arnolda Schwarzeneggerja. Da hoče komedijo. Da hoče otroke in raco. Da hoče drugačne vrste film. Drugačne vrste vlogo. In dobil jo je. Poslali so ga v vrtec. No ja, v hišo pokojnega vladnega znanstvenika, kjer so glavni njegovi otroci. Njegovih pet divjih, razposajenih in neubogljivih otrok, ki jima ne bi bila kos niti Eddie Murphy ter Steve Martin. In Vin prične misijo. Misijo nemogoče. Misijo, kjer je pet pamžev bolj nevarnih od teroristov. Od vseh njegovih dosedanjih misij skupaj. Tip je namreč specialec. Čisto pravi navy seal, ki ga pač pošljejo na novo nalogo. Nalogo varovanja petih otrok, ki jim je očka pod ritjo skril tajno napravo, katero iščejo nepridipravi. Povsem solidna, zabavna, gledljiva in dinamična zgodbica za nedeljsko popoldne, ki Vina Diesla približa tudi puncam z nežnimi srci. Puncam, ki so doslej hodile gledat samo filme s sestrama Olsen.

Ocena 4

KINGDOM OF HEAVEN (zda 2005, avantura, režija: Ridley Scott, igrajo: Orlando Bloom, Jeremy Irons, Liam Neeson, David Thewlis, Eva Green, Brendan Gleeson, Edward Norton)

Boj za Jeruzalem.

Čar filma Kingdom of Heaven, sicer filma, ki nam pokaže vojno za Jeruzalem, vojno med kristjani in muslimani, vojno, ki se vleče še danes, je treba iskati na povsem nov način. Na način, ki ga v hollywoodskih zgodovinskih spektaklih nismo vajeni prav pogosto. To ni Gladiator, še manj Troja. To ni niti Kralj Artur. To je povsem svež, domiseln, pogumen in zelo realističen prikaz križarskih vojn, kjer ni prostora za klišeje, za tipične junake, za veličastne prizore in za patetična čustva. To je le zgodba o času, ko so po svetu hodili vitezi, legendarni templarji, o katerih je skozi zgodovino zraslo na tisoče takšnih in drugačnih teorij zarot. Tudi tista, da naj bi prav oni še vedno vodili naš planet in obračali večino našega denarja. In pozor, tokrat sta pošteni obe strani. Tokrat ni slabih in dobrih likov. Vsi do dobri in vsi so slabi. Tudi kovač Orlando Bloom, ki po samomoru žene ubije preglasnega duhovnika, in po smrti očeta (Liam Neeson), katerega ni nikoli poznal, nehote postane vodja križarjev. Tudi kraljica Eva Green, ki za kralja razglasi svojega ničvrednega moža in ljubimka z našim kovačem. Tudi zvesti vitez Jeremy Irons, ki sredi boja obupa in odpotuje na varno. Tudi gobasti kralj Edward Norton, ki ga čaka skorajšnja smrt. In jasno, tudi zloglasni muslimanski vodja Saladin, ki se pogodi za Jeruzalem in nima pojma, da ga čez nekaj let čaka napad mitskega kralja Richarda Levjesrčnega. To je bil čas brez pravljic. Čas, ko je odpovedal tudi bog. Pa četudi se je vse skupaj vrtelo okoli nebeškega kraljestva, okoli Golgote, kraja, kjer so križali Jezusa Kristusa.

Ocena 4

ARE WE THERE YET ? (zda 2005, komedija, režija: Brian Levant, igrajo: Ice Cube, Nia Long, Aleisha Allen, Philip Bolden, Jay Mohr, M.C. Gainey)

Invazija ščurkov.

»Otroci so kot ščurki, le da jih ne moreš zmečkati,« svojemu najboljšemu prijatelju razlaga Ice Cube, skulirani prodajalec, ki si je pravkar kupil nov avto in se na prvi pogled zaljubil v privlačno neznanko Nio Long, ki se je pač sprehodila mimo njegove trgovinice. Vse lepo in prav, toda mladenka ima dva pamža. Pa ne navadna, marveč taka, ki uživata v sistematičnem čiščenju njenih potencialnih partnerjev. Froca sta Home Alone, ali še boljše, Denis Pokora. Kot za šalo ujameta trend otrok iz filmov Misija Cucelj, Očkov vrtec in Količinski popust. Trend, kjer so otroci barabe. Nagajivi hudički, ki odraslim žrejo živce. Sadisti, ki uživajo v trpljenju svojih staršev in njihovih prijateljev. Zato čakam film, kjer bodo otroci pridni. In zato mi gredo filmi, kjer so otroci kar naprej samo poredni, močno na živce. Še posebej, če jih v zadnjih letih vidim več kot dvajset. Ali kot so nekoč dejali Smrkci: »Ata Smrk, je še daleč?«

Ocena 2 in pol

WHITE CHICKS (zda 2004, komedija, režija: Keenen Ivory Wayans, igrajo: Shawn Wayans, Marlon Wayans, Jamie King, Frankie Faison, John Heard, Terry Crews, Brittany Daniel)

Bratje Wayans so izgubili jajca. 

Keenen Ivory Wayans je bil vedno korak pred časom. Korak dlje kot ostali temnopolti komiki. Še posebej leta 1990, ko je na sceno ruknil tv šov In Living Color, izjemno pogumno, zabavno, drzno, nekonvencionalno, brezkompromisno in politično nekorektno paleto skečev, ki so za nekaj časa ukradli pozornost celo mitskemu šovu Saturday Night Live. Potem je izgubil krila in posnel tretjerazredno komedijo A Low Down Dirty Shame ter se v novo tisočletje zmagoslavno vrnil s parodijo Scary Movie, kjer pa je šlo na žalost le za poceni reciklažo filmov Mela Brooksa in tria ZAZ. In sedaj je posnel White Chicks, bolj Scary Movie kot In Living Color, bolj To Wong Foo kot I’m Gonna Git You Sucka in bolj Sorority Boys kot Some Like it Hot ter Tootsie. Pač klišeji dveh moških (Marlon in Shawn Wayans), ki se oblečeta v dve bejbi, le da se tokrat dva črnca, dva FBI agenta, oblečeta v dve beli punci. V dve razvajeni sestri Hilton, ki ju kani ugrabiti propadli bogataš John Heard. Simpatična ideja, premalo pogumna in divja izvedba, kopica standardih komičnih zapletov in še en dokaz, da je Keenen Ivory Wayans svoj vrhunec dosegel leta 1990. Ali če hočete, leta 1988, ko je posnel I’m Gonna Git’ You Sucka.

Ocena 3

CLOSER (zda 2004, drama, režija: Mike Nichols, igrajo: Jude Law, Julia Roberts, Clive Owen, Natalie Portman)

Ping pong.

Pisatelj Jude Law, fotografinja Julia Roberts, zdravnik Clive Owen in striptizeta Natalie Portman so »closer«. Ves čas. Intenzivno. Strastno. Globoko. Drug z drugim. Prvi s tretjim. Četrti s prvim. In drugi s tretjim. Med njimi je globoka vez. Dvakrat dva. Dvakrat dva. In dvakrat dva. Najprej se zaljubi prvi, potem se zaljubi drugi, nato je na vrsti tretji, nakar se pridruži še četrti. Prav imate, družba se gre namizni tenis. Nenehno podajanje žogice in menjavanje strani. Vse skupaj začneta Jude Law in Julia Roberts, ki se ljubita. Ki sta nora drug na drugega. Ki sta si usojena. Ki hočeta za vedno ostati skupaj. Vse do prihoda Natalie Portman, ki zamenja Julio Roberts in omreži Judea Lawa. In Jud ter Natalie se ljubita. Sta nora na drug na drugega. Sta si usojena. Hočeta za vedno ostati skupaj. Dokler ne pride Clive Owen, ki ljubi Julio Roberts. Ki je nor nanjo. Ki hoče za vedno ostati z njo. Ki ve, da ji je usojen. Dokler znova ne vskoči Jude Law, ki jo sedaj ljubi še bolj. Ki bi rad z njo še enkrat ostal za vedno. Ki je še bolj prepričan, da mu je usojena. Nič zato, Clive Owen po novem ljubi Natalie Portman. Natalie Portman, s katero hoče za vedno ostati skupaj. Za katero je prepričan, da sta si usojena. Mehiška telenovela? Ne, marveč nova mojstrovina Mikea Nicholsa, ki je po odličnih tv projektih Angels in America in Wit, znova stopil na velika platna in dokazal, da obvlada bližnje odnose. Čustva, ljubezen, šarm, enkratne igralske kreacije, izvirnost in presenetljivo učinkovite ter briljantno vkomponirane komične vložke. Lepo vas prosim, le kdo bi se na tak način spomnil internetnega rajcanja dveh moških in le kdo bi si upal Julii Roberts v obraz povedati: »Fuck off and die.« To zna samo Mike Nichols, ki se je tokrat znova spomnil svojega prvenca Kdo se boji Virginie Woolf in ga pač obrnil malce drugače. Na novo stran. Tja, kjer mu ni kos prav noben drug režiser.

Ocena 4

THE CORE (zda 2003, znanstveno fantastična pustolovščina, režija: Jon Amiel, igrajo: Aaron Eckhart, Hilary Swank, Stanley Tucci, Delroy Lindo, Tcheky Karyo, Alfre Woodard, DJ Qualls, Richard Jenkins, Bruce Greenwood)

Zemlja je nehala plesati, kje je Bruce Willis?

Potresi, zaletavanje golobov, nenormalno visoke temperature, valovi. Deep Impact in Armageddon? Ne, saj asteroidov ni na spregled. Independence Day? Ne, saj namesto Bele hiše raznese Rim. Zimzelena popevka Videosexa? Ne, saj je Zemlja nehala plesati med zvezde. Ja, prav ste slišali. Zemlja se je nehala vrteti okoli svoje osi. Ustavila se je. Človeštvu grozi katastrofa. Huda katastrofa. Nova kamena doba in nepreklicni konec. Pokličite Brucea Willisa. Rešitev je nujna. Nima časa? Nič zato. Pa pokličite skupino pogumnih ekspertov (Aaron Eckhart, Hilary Swank, Stanley Tucci, Delroy Lindo, DJ Qualls, Bruce Greenwood), ki bodo s svojo čudežno ladjo zleteli naravnost v Zemljino jedro, odvrgli še bolj čudežne bombe in poskušali rešiti svet. Pravljica za predšolske otroke, ki pumpa klišeje filmov Deep Impact, Armageddon, Volcano, Dante’s Peak in Independence Day, pozabi na naravne katastrofe in usode preprostih ljudi ter se posveti premalo zanimivemu zakulisju naših junakov. Le film, ki v zrak namesto Bele hiše vrže Rim in nima niti toliko jajc, da bi potem ubil vsaj psa.

Ocena 3

TROJAN WAR (zda 1997, komedija, režija: George Huang, igrajo: Will Friedle, Marley Shelton, Jennnifer Love Hewitt, Lee Majors, Danny Trejo, Anthony Michael Hall, David Patrick Kelly, Christine Deaver)

Vojna za kondome.

Trojan War, fina reciklaža najstniških komedij iz osemdesetih let, več kot prepričljivo fura atmosfero Scorsesejeve črne komedije After Hours. Ali če hočete, atmosfero komične mineštre Amazon Women on the Moon, natančneje, skeča, kjer je nek mladenič kupoval kondome za svoj sanjski zmenek. In našemu junaku Bradu Kimbleu (Will Friedle), pobiču, ki sanja o seksu s svojo vročo in popularno sošolko Brooke (Marley Shelton), se v eni sami noči zarolata After Hours in Amazon Women on the Moon. Ali če hočete, še mladinska komedija Some Kind of Wonderful, filmček o tipčku, ki ni imel pojma, da je ves čas zaljubljen v svojo najboljšo prijateljico. In mačkon, ki mu ob strani ravno tako ves čas stoji najboljša kolegica Jennifer Love Hewitt, se znajde v Zoni somraka, v zajebani vojni za kondome, kjer sreča norega klošarja (David Patrick Kelly), še bolj norega voznika avtobusa (Anthony Michael Hall), potrebno latino dekle (Christine Deaver), ki ga zamenja z Davidom Hasselhoffom, nevarno hispano bando, ki mu ukrade očetov avto, in policista (Lee Majors), ki mu na po koncu napornega zaslišanja vendarle podari kondom. Drobno, zoprno lateks gumico, legendarni olagumi, ki ga vodi v raj. Med noge njegove Brooke. Zelo simpatična, dinamična in gledljiva mladinska komedija, ki bi se lahko ob pravi distribuciji leta 1997 spremenila v orjaško uspešnico. 

Ocena 4

AN INCONVENIENT TRUTH (zda 2006, dokumentarec, režija: Davis Guggenheim, igrajo: Al Gore)

Terorizem drugačne vrste.

Pozabite na Osamo bin Ladna in Al Kajdo, prava grožnja je drugje. Prava grožnja je globalno segrevanje, ki naš planet obrača na glavo in povzroča hude klimatske spremembe. Zares grozljive naravne katastrofe, ki presežejo vse filme. Tudi The Day After Tomorrow. In ravno to, da je realnost bolj srhljiva od filmov, nam sporoča Al Gore, nesojeni ameriški predsednik, ki se tokrat spremeni v profesorja in s pomočjo navihanega, elegantnega in premetenega slide showa več kot nazorno pokaže kje smo. Resnica je na dlani, v riti smo. V hudi riti, kjer nas ne čaka prav nič finega. Teorija zarote? Lepo vas prosim.

Ocena 4

COLD CREEK MANOR (zda 2003, triler, režija: Mike Figgis, igrajo: Dennis Quaid, Sharon Stone, Stephen Dorff, Juliette Lewis, Kristen Stewart, Ryan Wilson, Christopher Plummer)

Preživeto: psihopat Stephen Dorff se spravi nad Sharone Stone in Dennisa Quaida.

Dennis Quaid in Sharon Stone igrata zakonski par v krizi, ki se preseli v na videz mirno in zapuščeno hiško, kjer naj bi zakonski pari v krizi znova našli ljubezen, strast in čustva. Če ste gledali The Shining, potem veste kaj se zgodi v na videz mirnih in zapuščenih hiškah. Če ste ujeli Pacific Hights, potem se morate bati pretirano prijaznih neznancev. Če ste gledali Poltergeista in serijo House, pa v natanko takšnih starih hiškah obvladate tudi nadnaravne pojave. Toda brez skrbi, Cold Creek Manor, najnovejši filmi Mikea Figgisa, avtorja celovečercev Leaving Las Vegas, Internal Affairs, Mr. Jones, One Night Stand, Liebestraum in Stormy Monday, se pravi celevečercev, ki so doktorirali iz depresije, ni iz te moke, saj obvlada le klišeje. Le dolgočasne prijeme neštetih tv trilerjev. Nedeljskih za lase privlečenih zgodb, kjer ne bi smela Dennis in Sharon igrati niti na začetku kariere, kaj šele sedaj, ko imata za sabo veliko dobrih filmov. Pač le film o tem, da lahko zakonsko krizo reši le nevarni psiho, ki je malo nazaj pospravil svojo družinico.

Ocena 2 in pol

LIFE OR SOMETHING LIKE IT (zda 2002, dramska komedija, režija: Stephen Herek, igrajo: Angelina Jolie, Edward Burns, Tony Shalhoub, James Gammon, Stockard Channing)

I Can’t Get No Satisfaction.

»Jutri bodo zmagali Rangersi, v torek bo padala toča, v sredo se bo točno ob deveti uri in šest minut zgodil potres, v četrtek pa boš umrla,« novinarki Angelini Jolie prišepne prerok Tony Shalhoub, moderni Nostradamus, ki sredi ulice kroji usodo našega sveta. Punca mu sprva ne verjame, saj je prepričana, da gre za potegavščino njenega kamermana Edwarda Burnsa, ko se uresničijo vse ostale napovedi, pa jo seveda zagrabi huda panika. Interesantna ideja, ki bi sodila v napet triler, po nepotrebnem podleže puhli romantični komediji in kvazi poanti, da v vsakem posamezniku živita dve popolnoma različni osebnosti. Kljub temu pa nam ostane prizor, kjer Angelina Jolie skupaj s stavkajočimi delavci v živo odpoje zimzeleno I Can’t Get No Satisfaction.  

Ocena 2

 

12 komentarjev na “Televizija 12”

  1. t-h-o-r pravi:

    kingdom of heaven je tudi zgodovinsko zelo natančen in nasploh meni najboljši film s takšno tematiko

    in kar srce me zaboli, ko vidim koliko nagrad je pokasiral braveheart, pa tudi gladiator

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Gladiator je tudi zame le kopija boljšega Padca rimskega imperija iz šestdesetih, medtem ko mi je Braveheart zelo všeč.

  3. Kaka92 pravi:

    men je biv tud všeč :D res dober film ni kej

  4. t-h-o-r pravi:

    braveheart ne bi bil tako zanič, če bi pisal svojo zgodbo, ne pa se šel neke kvazi zgodovine :)

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Zakaj pa te “kvazi zgodovine” ne vzameš kot “pisanje svoje zgodbe”?

  6. lily pravi:

    Off topic: zakaj je oblika, barva bloga drugačna, ko odpreš komentarje? To se mi je zgodilo, ko sem oddala prejšen komentar. Btw, ta oblika, ki jo zdaj vidim, je lepša. :)

  7. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Malo eksperimentiram z različnimi videzi, a pri nobenem ne štima vse tako kot je treba :(

  8. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Date Night, The Spy Next Door, Tooth Fairy, Powder pravi:

    [...] Door, ki ga je režiral Brian Levant, med drugim tudi avtor porazno nezabavne in cenene komedije Are We There Yet. Jackie je vohun, ki hoče ven, Amber Valetta pa je njegova potencialna ljubezen, ki mu za vrat [...]

  9. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Televizija 21 pravi:

    [...] so Vina Diesla in Icea Cubea v filmih The Pacifier in Are We There Yet napadli otroci, sem bil prepričan, da se nikomur več ne bo zgodilo kaj hujšega, kaj tako [...]

  10. Recenzije: Big Mommas: Like Father, Like Son, Just Go With It, Unknown « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] zaslužila oskarja za najboljši film vseh časov. Jp, tretja Debela mama je tako zanič, da celo White Chicks deluje kot mojstrovina. Skrajno dolgočasna, klišejska, predvidljiva in osladna pizdarija, kjer se [...]

  11. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: Jack and Jill pravi:

    [...] na Adama Sandlerja in na vse, kar počne v tem filmu, saj je na stopnji Norbita, Sorority Boys, White Chicks in Big Momma’s House 3, se pravi na stopnji totalnega debila, ki je posnel enega najslabših [...]

  12. Zmagovalci oskarjev: Christopher Plummer « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] Twelve Monkeys, The Insider, Dracula 2000, A Beautiful Mind, Must Love Dogs, National Treasure, Cold Creek Manor, Syriana, Inside Man, The New World, The Lake House, The Girl With the Dragon Tattoo in seveda The [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !