Televizija 11

29.12.2009 ob 19:46

NATIONAL TREASURE (zda 2004, avantura, režija: Jon Turteltaub, igrajo: Nicolas Cage, Jon Voight, Sean Bean, Diane Kruger, Justin Bartha, Harvey Keitel, Christopher Plummer, David Dayan Fisher

Teorija zarote.

National Treasure, izjemno zabavna, precizna, razgibana in gledljiva mešanica filmov Indiana Jones in The Goonies, obvlada zarote. Ne zgolj teoretično, tudi praktično. Kot Mel Gibson v filmu Teorija zarote, kot David Southwell in Sean Twist v knjigi Dosjeji zarot. In zarota je tokrat res divja, saj se nanaša na Deklaracijo neodvisnosti, na najpomembnejšo listino Združenih držav, na ameriški sveti gral, na ameriško Biblijo, kjer so zapisani stavki, katerih danes ne govori nihče več. In pozor, film postavi teorijo, da je Deklaracija v resnici le zemljevid za najmogočnejši zaklad vseh časov. Za zaklad vseh zakladov, ki ga ne bi moglo ukrasti niti Oceanovih dvanajst. In to še ni vse, za vsem naj bi stali prostozidarji, ali če hočete, templarji, novi svetovni red, ki se z nami pač igra. Ki nas zeza, vlači za nos in rajca z zakladon. Nam nastavlja uganke, kaže indice in uživa v naši nesposobnosti. In potem se pojavi Ben Gates (Nicolas Cage), Indiana Jones brez biča, ki hoče do konca. Ki ukrade Deklaracijo neodvisnosti in uspešno rešuje uganke. In ni ga boljšega od filma, ki teorijo zarote spremeni v prakso, pri tem neznansko uživa, se kljub temu jemlje resno in nam pove, da je Nicolas Cage pač edini pravi akcijski junak novega tisočletja. Seveda kadar se mu to zahoče.

Ocena 4

THE FIRM (zda 1993, triler, režija: Sydney Pollack, igrajo: Tom Cruise, Gene Hackman, Jeanne Tripplehorn, Holly Hunter, Ed Harris, Hal Halbrook, Wilford Brimley, David Strathairn, Gary Busey, Karina Lombard)

Po vnovičnem gledanju sem ugotovil, da je Firma v bistvu zelo dolgočasen film. 

Tom Cruise (v igri je bil Jason Patrick) je Mitch McDeere, mladi, obetavni, zagnani in narajcani advokat, ki nasede bajni ponudbi odvetniške firme, za katero se skriva nevarna mafija. Prepočasna, predolga, starokopitna in premalo zanimiva srhljivka za odvetnike brez jajc. Kljub bajni zvezdniški ekipi in prekaljenemu režiserju.

Ocena 3 in pol

GREAT EXPECTATIONS (zda 1998, drama, režija: Alfonso Cuaron, igrajo: Ethan Hawke, Gwyneth Paltrow, Robert De Niro, Anne Bancroft, Chris Cooper, Hank Azaria, Raquel Beaudene, Jeremy Kissner)

V primerjavi s starejšimi ekranizacijami Dickensove klasike je tole zelo moderna in drzna predelava, ki kot celota udari ne prepriča dovolj, si pa čast reši s posameznimi in zelo dobrimi sekvencami, kjer blesti predvsem Robert De Niro v vlogi kaznjenca Lustiga. 

Glavna zamera tejle moderni ekranizaciji klasičnega romana je v dejstvu, da se dogaja v 20. stoletju, deluje pa tako, kot da bi se dogajala dvesto let nazaj. V tem, da skuša zoprno Gwyneth Paltrow spremeniti v novi seksualni simbol. In seveda v zelo slabi, neprepričljivi ter statični igri Ethana Hawkea. In pozor, Gwyneth Hawkea liže po ustih, se z njim strastno poljublja, dovoli, da ji otipava hlačke, se mu kar nekaj časa popolnoma gola nastavljala za portret, in ga s stavkom: »Hočem te čutiti v sebi,« povabi med rjuhe. Poleg tega mu stre srce, se poroči z drugim (Hank Azaria), ga ves čas vzburja, prinašala okoli, se igra z njegovimi čustvi, skratka, igra fatalko in misli, da bodo to kupili tudi gledalci. Tega, da prav Gwyneth Paltrow, ta koščena in preveč cenjena igralka, upodablja Estello, preprosto ne razumem. Prav to kvari atmosfero. To in dolgočasni Hawke, ki bi nujno potreboval injekcijo adrenalina tudi med erotičnimi prizori, ki so strašno bledi. Drži, Velika pričakovanja so dober film takrat, ko Gwyneth in Hawkea ni zraven. Takrat, ko sta glavna zmešana in namerno postarana Anne Bancroft, gospa Nora Dinsmoor, lastnica razkošne hiše, kjer se mladi Finn prvič zaljubi v Estelle. In še posebej odlični Robert De Niro kot pobegli kaznjenec Lustig, ki Finnu, ki živi pri stricu Joelu, katerega odigra fenomenalni Chris Cooper, sicer grozi, kar pa ne prepriči, da ga ne bi deček vzljubil na poseben način. Film ima pravljično atmosfero, kar v moderen čas nikakor ne sodi in se z 20. stoletjem zelo slabo zlije. Prve pol ure, se pravi otroštvo obeh glavnih likov, je namreč prikazano tako, kot da se stvar dogaja dvesto let nazaj, kar je, kot sem že dejal, velika bedarija. Prizori so morda lepi in po svoje romantični, a žal ne dovolj preprečljivi, da bi gledalec padel noter. Naš nesrečni Finn se torej na prvi pogled zaljubi v lepo Estelle in se s tem obsodi na trpljenje. Za to je seveda kriva ostarela (bolj kot minevajo leta, mlajša je) Dinsmoorka, ki je deklici v glavo vtepla dejstvo, da so moški barabe, ki jih je potrebno izkoristiti in potem zavreči. Jp, babnica jo načrtno spremenija v fatalko. Finn v zrelejših letih postane priznani slikar in revščino končno pusti daleč za seboj, začetno pot v New York pa naj bi mu omogočila prav gospa Dinsmoore. Čez nekaj časa ga ponovno obišče tudi Lustig, film pa naposled le dobi pravi zagon in težko pričakovano pozornost gledalca, kar pa je žal prepozno, saj se zgodba počasi končuje. Velika pričakovanja (prva verzija sega v leto 1934, druga, najbolj znana, ki jo je režiral David Lean, v leto 1946, tretjo so za tv posneli leta 1974, leta 1989 pa je nastala tudi mini serija) so torej mešanica ljubezenske zgodbe, trpljenja, kariere, čustev in skrivnostnega donatorja, zato je žalostno, da atmosfera nikoli zares ne zaživi. William Shakespeare’s Romeo+Juliet je sicer ohranil stare dialoge, toda meče in konje vseeno zamenjal z avtomobili in pištolami, Velika pričakovanja pa dogajanje postavijo v današnji čas in se, kot sem že dejal, furajo na dvesto let star gušt, kar zgleda tako, kot da bi Hamlet s konjem prijezdil v New York. Če znani zgodbi dodaš nekaj seksa, še ne pomeni, da ji lahko vzameš vse ostalo. V romanu je izvrstno prokazan razkorak med bogatimi in revnimi, tale film pa nam pove, da se da v modernem času z denarjem namesto srca kupi le seks. Samo za eno nič, seveda. Če ste brali roman in če vam je bil zelo všel Leanov film, potem najnovejše ekranizacije nikar ne glejte, če lahko pozabite na vse minuse in se prepustite le Anne Bancroft in Robertu De Niro, pa vse skupaj le ne bo tako zelo porazno.

Ocena 3

HIGHWAYMEN (zda 2003, triler, režija: Robert Harmon, igrajo: James Caviezel, Rhona Mitra, Frankie Faison, Colm Feore)

Resen kandidat za najbolj neumen film vseh časov.

Highwaymen, sicer zelo stilizirana zgodba o serijskem morilcu, ki svoje žrtve do smrti zbija z avtomobilom, počne reči, ki jih ne bi počel prav nihče. Niti serijski morilci, kaj šele njihove žrtve. Tu je psihopat (igra ga Colm Feore). Na pol polomljeni invalid, ki avtomobil uporablja kot podaljšek telesa. Ki diha s plehom in se popolnoma nedolžnim ljudem maščuje za svoje neuspehe. Tip je kot Robocop, kot kiborg, pol človek, pol mašina. Tehnično dovršeni psiho, ki se spravi na melanholičnega Jamesa Caviezela, kateremu je pred leti do smrti povozil ženo. In na nesrečno Rhono Mitro, kateri je povozil najboljšo prijateljico. Vsi trije so najboljši par, vsi trije se igrajo skrajno neumno igro mačke in miši. Ves dan in vso noč. Policija je prepovedana, radijska zveza deluje, bedarije pa se množijo. Ena za drugo, druga za tretjo, tretja za četrto in tako naprej. Do samega konca, kjer morilec vpraša: »In kdo naj bi bil ti?« Ja, dragi moji, tu gre za čisti unikat, za film, ki se lahko zgodi samo enkrat. Upam, da nikdar več.

Ocena 1

 

5 komentarjev na “Televizija 11”

  1. lisa lisa pravi:

    National treasure je super film in v glavnem precej boljši kot dvojka.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Dvojka je dokaj razočarala tudi mene, se strinjam s tabo.

  3. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: The Sorcerer’s Apprentice pravi:

    [...] Ghost Riderju in Bangkok Dangerous, in to v režiji možakarja, ki je z njim posnel dosti boljši National Treasure. Jebemti no, The Sorcerer’s Apprentice je resnično zanič film. Nekakšna idiotska [...]

  4. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: The Killer, Valmont, Le Ridicule, Pi, Great Expectations, Sea of Love, The Addiction, Eating Raoul, King Kong,The Big Country pravi:

    [...] Jean Simmons pa je v mini seriji leta 1989 zaigrala gospo Havisham. Žal moram zapisati, da je verzija iz leta 1998, kjer sta Pipa in Estello upodobila Ethan Hawke in Gwyneth Paltrow, [...]

  5. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Hitra roba pravi:

    [...] se zaplete v dvojne igre velike skorumpirane organizacije. Soul Assassin, ki bi mu lahko rekli kar Firma brez Toma Cruisea, je film, ki si zasluži pohvale za svoje izredne montažne prijeme, hitre reze [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !