Življenje in smrt podivjane deteljice

29.12.2009 ob 23:33

Pri Simobilu so nam za srečo dali drobno posodico zemlje, iz katere naj bi zrasla štiriperesna deteljica. Sprva sem bil skeptičen, potem pa se je pred mojimi očmi začelo čisto pravo rojstvo.

Ko sem videl kako pospešeno zadeva raste, sem bil zelo vesel, saj sem imel občutek, da mi res prinaša srečo. In pozor, ni šlo samo za eno deteljico, ampak za dve, kjer je druga iz zemlje prišla nekoliko kasneje.

Toda to je bil šele začetek invazije, ki je sledila kak teden kasneje. Deteljice so začele rasti ena za drugo. Če se ne motim, jih je bilo na koncu že kakih osem. In vse so bile štiriperesne. Če ja kaka ovenela, je na njenem mestu zrasla druga. Ali je bila ob oknu ugodna klima ali pa je šlo za moj čudežni dotik, seveda ne vem, vem pa, da je bila steklena posodica nenadoma premajhna in da sem moral nabaviti večjo, skupaj z zemljo seveda.

Cvetovi so bili res veliki, stebla pa tako dolga, da sem jih s sukancem privezal za svinčnik, ki sem ga v lonček vtaknil za podporo. Jp, postal sem pravi cvetličar, pravi “gartner”. Deteljice, na katere sem se celo nekako navezal, kar se mi je pri rožah zgodilo prvič, so še vedno divje rasle, potem pa se je zgodila majhna nesreča, kjer je prepih zaprl okno in jih nekoliko polomil. No ja, okno je podrlo lonček, korenine pa so se strgale, kar pomeni, da je nekaj deteljic uvenelo. Toda spet so se “rodile” nove, še bolj bujne kot prej, kar je bilo preprosto neverjetno.

Ne bom pretiraval, če rečem, da je najdaljše steblo merilo kakih deset centimetrov. Žal sem konec avgusta odšel na morje in svoje deteljice med ihto pozabil odnesti k mami, da bi jih zalivala. Nanje sem se spomnil šele na morju, ko sem prišel nazaj pa so seveda uvenele do konca. Ena je še kazala nekaj življenja, toda bilo je prepozno in voda ni pomagala. Bilo mi je žal, po drugi strani pa sem bil priča celotnemu življenju rastline, ki se je “rodila” in umrla pred mojimi očmi.

 

13 komentarjev na “Življenje in smrt podivjane deteljice”

  1. spookymulder spookymulder pravi:

    “…ali pa je šlo za moj čudežni dotik…”

    To me je spomnilo na neko lepo risanko iz otroštva, kjer se spomnim samo, da je glavni lik s pomočjo dotika lahko v trenutku poskrbel, da so pognale rože in drugo rastlinje in je potem na tak način razorožil vojake, ki so bili – če se prav spomnim – osati ali bodeče neže? Iztok (ali pa kdo drug) se mogoče tudi ti spomniš te risanke?

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Hm, ponavadi znam dokaj konkretno pomagati v takih filmskih zagatah, toda tokrat spomin ni dovolj jasen, da bi pogruntal naslov. Spomnim se pa tistega dečka in čudežnega fižola, Jakec je bil, če se ne motim, po katerem je splezal nad oblake. Tale “tvoja” risanka pa mi prav tako zveni zelo znano, predvsem zaradi osatov in bodečih než, a nimam pojma kak je naslov, imam pa občutek, da je japonska. Morda se motim.

  3. lisa lisa pravi:

    jst sem mela tut tako deteljico. Isto od simobila. Dejansko smo imel 5 btakih lončkov, ker nas je šlo 5 k simobilu. In nobena ni zrastla tolko ko tvoja. So ble pa lepe, neki časa.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Torej vendarle imam magic touch za deteljice :)

  5. STELA pravi:

    lepo od Simobila…….ampak kako, da si se na to spomnil zdaj?:)

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Gledal slike v eni mapci, pa se spomnil, da sem imel to objavo v mislih že zdavnaj, pa mi je potem nekako ušla iz glave.

    Pa tudi zato, ker kljub zimi zunaj že rastejo prve rožice :)

  7. Bine pravi:

    Simobil nateguje :D , ker gre za drugo vrsto deteljice in ima v vsakem primeru 4 peresa :D

  8. STELA pravi:

    Bine, sej ni važno, če je druga vrsta – poteza je pa le simpatična

  9. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Mene bolj zanima zakaj je tako zelo podivjala :)

  10. STELA pravi:

    podivjala ali uspešno rastla? verjetno ji je pasala tvoja družba, da se je tako razrastla:)

  11. Naj knjige forum pravi:

    U, štiriperesne deteljice rulzajo! Dobra ideja – v kratkem me čaka tak nakup, zase ali za darilo.

  12. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Stela, no ja, na koncu sem jo pustil umreti :)

    Knjige, zanima me, če se ji še da najti zunaj v naravi ali je to le stvar preteklosti, kot metulji :)

  13. STELA pravi:

    ja sej, pa taka hvaležnost:))))

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !