Življenje in smrt podivjane deteljice
29.12.2009 ob 23:33Pri Simobilu so nam za srečo dali drobno posodico zemlje, iz katere naj bi zrasla štiriperesna deteljica. Sprva sem bil skeptičen, potem pa se je pred mojimi očmi začelo čisto pravo rojstvo.
Ko sem videl kako pospešeno zadeva raste, sem bil zelo vesel, saj sem imel občutek, da mi res prinaša srečo. In pozor, ni šlo samo za eno deteljico, ampak za dve, kjer je druga iz zemlje prišla nekoliko kasneje.
Toda to je bil šele začetek invazije, ki je sledila kak teden kasneje. Deteljice so začele rasti ena za drugo. Če se ne motim, jih je bilo na koncu že kakih osem. In vse so bile štiriperesne. Če ja kaka ovenela, je na njenem mestu zrasla druga. Ali je bila ob oknu ugodna klima ali pa je šlo za moj čudežni dotik, seveda ne vem, vem pa, da je bila steklena posodica nenadoma premajhna in da sem moral nabaviti večjo, skupaj z zemljo seveda.
Cvetovi so bili res veliki, stebla pa tako dolga, da sem jih s sukancem privezal za svinčnik, ki sem ga v lonček vtaknil za podporo. Jp, postal sem pravi cvetličar, pravi “gartner”. Deteljice, na katere sem se celo nekako navezal, kar se mi je pri rožah zgodilo prvič, so še vedno divje rasle, potem pa se je zgodila majhna nesreča, kjer je prepih zaprl okno in jih nekoliko polomil. No ja, okno je podrlo lonček, korenine pa so se strgale, kar pomeni, da je nekaj deteljic uvenelo. Toda spet so se “rodile” nove, še bolj bujne kot prej, kar je bilo preprosto neverjetno.
Ne bom pretiraval, če rečem, da je najdaljše steblo merilo kakih deset centimetrov. Žal sem konec avgusta odšel na morje in svoje deteljice med ihto pozabil odnesti k mami, da bi jih zalivala. Nanje sem se spomnil šele na morju, ko sem prišel nazaj pa so seveda uvenele do konca. Ena je še kazala nekaj življenja, toda bilo je prepozno in voda ni pomagala. Bilo mi je žal, po drugi strani pa sem bil priča celotnemu življenju rastline, ki se je “rodila” in umrla pred mojimi očmi.
30.12.2009 ob 02:16
“…ali pa je šlo za moj čudežni dotik…”
To me je spomnilo na neko lepo risanko iz otroštva, kjer se spomnim samo, da je glavni lik s pomočjo dotika lahko v trenutku poskrbel, da so pognale rože in drugo rastlinje in je potem na tak način razorožil vojake, ki so bili – če se prav spomnim – osati ali bodeče neže? Iztok (ali pa kdo drug) se mogoče tudi ti spomniš te risanke?
30.12.2009 ob 02:42
Hm, ponavadi znam dokaj konkretno pomagati v takih filmskih zagatah, toda tokrat spomin ni dovolj jasen, da bi pogruntal naslov. Spomnim se pa tistega dečka in čudežnega fižola, Jakec je bil, če se ne motim, po katerem je splezal nad oblake. Tale “tvoja” risanka pa mi prav tako zveni zelo znano, predvsem zaradi osatov in bodečih než, a nimam pojma kak je naslov, imam pa občutek, da je japonska. Morda se motim.
30.12.2009 ob 08:14
jst sem mela tut tako deteljico. Isto od simobila. Dejansko smo imel 5 btakih lončkov, ker nas je šlo 5 k simobilu. In nobena ni zrastla tolko ko tvoja. So ble pa lepe, neki časa.
30.12.2009 ob 13:02
Torej vendarle imam magic touch za deteljice
30.12.2009 ob 16:37
lepo od Simobila…….ampak kako, da si se na to spomnil zdaj?:)
30.12.2009 ob 16:39
Gledal slike v eni mapci, pa se spomnil, da sem imel to objavo v mislih že zdavnaj, pa mi je potem nekako ušla iz glave.
Pa tudi zato, ker kljub zimi zunaj že rastejo prve rožice
30.12.2009 ob 19:25
Simobil nateguje
, ker gre za drugo vrsto deteljice in ima v vsakem primeru 4 peresa 
4.01.2010 ob 08:25
Bine, sej ni važno, če je druga vrsta – poteza je pa le simpatična
4.01.2010 ob 22:27
Mene bolj zanima zakaj je tako zelo podivjala
5.01.2010 ob 08:33
podivjala ali uspešno rastla? verjetno ji je pasala tvoja družba, da se je tako razrastla:)
5.01.2010 ob 13:39
U, štiriperesne deteljice rulzajo! Dobra ideja – v kratkem me čaka tak nakup, zase ali za darilo.
5.01.2010 ob 14:39
Stela, no ja, na koncu sem jo pustil umreti
Knjige, zanima me, če se ji še da najti zunaj v naravi ali je to le stvar preteklosti, kot metulji
6.01.2010 ob 07:11
ja sej, pa taka hvaležnost:))))