Recenzije: Jennifer’s Body, Moon, Lakeview Terrace, Punisher: War Zone

28.12.2009 ob 00:31

JENNIFER’S BODY (zda 2009, grozljivka, režija: Karyn Kusama, igrajo: Megan Fox, Amanda Seyfried, Johnny Simmons, Amy Sedaris, J. K. Simmons)

Finančni polom tegale filma je jasen dokaz, da je slava Megan Fox zelo umetna.

Da je Jennifer’s Body, sicer film, o katerem so pred premiero na veliko govorili zaradi domnevno seksi in provokativne vampirske vloge Megan Fox, popolnoma pogorel, sem že pisal, zato je zdaj čas, da spišem še recenzijo. No ja, kritiko tele zelo prazne, premalo zabavne, na trenutke dolgolčasne in močno klišejske grozljivke, ki močno spominja na podobno trapasti The Craft iz leta 1996. Da je scenarij skupaj spacala scenaristka izvrstnega filma Juno, je seveda sramota, da Foxova kljub temu, da je vampirka, ki svoje žrtve pobija med seksualno predigro, se za nameček poljublja še z Amando Seyfried, prikupno zvezdnico filma Mamma Mia, in se okoli večkrat sprehaja pomankljivo oblečena, deluje sterlilno in mrtvo, pa je žalostno. No ja, sterilen in mrtev je tudi film, kjer Foxovo najprej žrtvujejo kot devico, nato pa se od mrtvih vrne kot vampirka, no ja, zombi, no ja, demon, ki mora za preživetje mesariti mlade fante. Posebni efekti resda niso tako zelo slabi, toda filmu manjka veliko več izvirnosti in vsaj kanček humorja, ki ga dejansko vnesejo le člani nekega indie benda, ki za slavo dušo prodaju hudiču. Nič kaj prepričljiva ni niti Amanda Seyfried v vlogi mladenke Needy, sicer najboljše prijateljice naslovne junakinje, ki pač izgubi nedolžnost in se sprašuje, kaj za vraga se dogaja z našo Jennifer. Slab film, v vseh pogledih. In hudo zmotna ideja, da je za dober zaslužek pač dovolj le poziranje Megan Fox.

Ocena: 3/10

MOON (zda 2009, znanstveno fantastična drama, režija: Duncan Jones, igrajo: Sam Rockwell, Kevin Spacey)

Cast Away sreča Odisejo 2001.

Kot vedno izvrstni Sam Rockwell je Sam Bell, astronavt, ali še bolje, prostovoljec, no ja, poskusni zajček, ali če hočete, pogodbeni delavec, ki že tri leta živi na Luni. Ker ni Tom Hanks iz filma Cast Away, mu družbe ne dela žoga, marveč računalnik Gerty, ki ga govori Kevin Spacey in ki nas seveda spomni na kultnega Hala iz Odiseje 2001. Tudi atmosfera je takšna kot v Odiseji, tudi dekoracija vesoljske ladje spominja na Odisejo, toda Moon je kjub temu nekaj povsem drugega. Zelo izvirna, domiselna in edinstvena zgodba o možakarju, ki na Zemljo pošilja nujno potrebno energijo, ki jo ima po novem samo Luna in ki jo Zemlja nujno potrebuje za preživetje. Tip je na posebni misiji, ki traja tri leta in ki se mu počasi izteka. Njegova edina družba je, kot sem že dejal, prijazni računalnik Gerty, ki mu kuha tudi kosila, ga striže in zabava, njegov edini stik z ženo in bazo na Zemlji pa poteka preko v naprej pripravljenih računalniških posnetkov. Drži, Sam Bell je the one and only, kot vsako jutro zapoje tudi budilka. Četudi živi v rutini, mu ni dolgčas, saj se zaveda, da opravlja prelomno misijo. Vse do trenutka, ko ga začnejo begati prividi, ko se zave, da morda le ni sam in da je v resnici ves čas le kopija originalnega Sama Bella. Ali kot je dejal Arthur C. Clarke: “Če smo v vesolju sami, je to velika potrata prostora.” Prav imate, Moon je vesoljska drama, na nek način tudi triler, celo komedija, tudi satira, če odpremo možgane. Mali veliki film, kot radi rečemo. Film, za katerega je dovolj le Sam Rockwell, no ja, Sam Bell, ki bi ga izvrstno odigral tudi Dustin Hoffman. Kljub temu, da se vse več ali manj dogaja le v enem prostoru, le na odru, če povem drugače, gledalcu ni dolgčas, saj ga vseskozi zanima, kaj se bo zgodilo in kaj na koncu čaka glavnega junaka, ki mu zleze pod kožo. In ki je tako zelo živ, da kljub zaprtem prostoru in samoti ne povzroča klavstrofobije.

Ocena: 8/10

LAKEVIEW TERRACE (zda 2008, triler, režija: Neil LaBute, igrajo: Samuel L. Jackson, Patrick Wilson, Kerry Washington, Jay Hernandez, Justin Chambers)

Rutinski triler na znano temo slabih medsosedskih odnosov.

“Can’t we just get along,” Rodneyja Kinga citira nesrečni Chris Matteson (Patrick Wilson), na novo priseljeni in vzorni možek temnopolte Kerry Washington, ki mu živce žre sosed Samuel L. Jackson, zoprni in vase zagledani policist Abel Turner, ki je v prometni nesreči izgubil ženo in popolnoma sam vzgaja svoja dva otroka. Zelo klišejska in večkrat videna zgodba ne navduši gledalca, igralske kreacije prav tako niso nič posebnega, dodaten minus pa povzroča trapast preobrat, s katerim se ponavadi ponašajo tretjerazredni tv trilerji, kateri najbolj uživajo prav z vlečenjem za lase. Povedano na kratko, še ena polomija Neila LaButea, nekoč zelo obetavnega filmarja, ki žal ne najde več dobrih idej.

Ocena: 3/10

PUNISHER: WAR ZONE (zda 2008, akcija, režija: Lexi Alexander, igrajo: Ray Stevenson, Dominic West, Julie Benz, Doug Hutchinson, Wayne Knight)

Tako zelo poceni, kličasta, neumna in osnovnošolska akcija, da na koncu dobimo dober film.

Točko tako, Punisher: War Zone, sicer kvazi nadaljevanje zelo solidnega Punisherja iz leta 2004, kjer je bil glavni Thomas Jane, ja tako zelo slab, da je v bistvu dober. Tako zelo kičast in butast, da je v bistvu zabaven. In tako zelo otročji ter poceni, da nam postane všeč. Tudi zavojo uživaških igralskih kreacij obeh zlobnih bratov, ki ju igrata Dominic West in Doug Hutchinson. Sicer pa je v filmu, ki je bil najprej strip, itak vse dovoljeno, mar ne. Tudi negativec, ki hoče, da ga kličejo Jigsaw, saj mu obraza, ki mu ga je razmesarilo steklo, niso mogli popraviti niti najboljši plastični kirurgi. Tudi izjemno nasilne in krvave scene, ki jim manjka večji budžet. Tudi ideja, da zlobneži skupaj naberejo vse mogoče tolpe, da bi ubili glavnega junaka Franka Castlea, za prijatelje Punisherja, ki ga tokrat igra nekoliko preveč statični Ray Stevenson. In pozor, Thomas Jane je vlogo zavrnil prav zaradi teh komičnih dodatkov, ki pa dejansko ves čas rešujejo film. Ki iz cenenega scenarija delajo zabavno komedijo in akcijo, ob kateri boste uživali vsaj toliko kot oba glavna negativca. Seveda, če boste izklopili možgane in se prepustili bedarijam, ki pa, kot sem že dejal, v končni fazi izpadejo kul.

Ocena: 5/10

 

6 komentarjev na “Recenzije: Jennifer’s Body, Moon, Lakeview Terrace, Punisher: War Zone”

  1. 0501 pravi:

    no ja, men je moon bil res zelo všeč, ter nimam za pripomnit absolutno ničesar, razen zadnjega(ali mogoče zadnja 2 stavka), ki je čisti ameriski bullshit:) tako da bi mu dal oceno 5

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    No ja, vendar gre za ameriški film, mar ne, toda vseeno je treba priznati, da je zelo neklišejski in zelo inovativen, kljub podobnosti z Odisejo in idejo moškega, ki se znajde na “samotnem otoku”.

  3. Filip pravi:

    Z Jennifer’s Body se strinjam, Moon pa moram še enkrat pogledat. Sem na žalost zaspal zraven :D

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Sem prebral tvojo recenzijo za Jennifer’s Body, v bistvu razmišljava enako, le da jaz menim, da nekateri prizori niso odveč in nelogični, kot praviš ti, marveč preprosto slabi in premalo prepričljivi.

    Uf, zaspal si pri Moon? No ja, začne se res počasi, toda potem se razvije in postaja čedalje bolj zanimiv. Je pa eden bolj hvaljenih filmov leta.

  5. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Arhiv Bloga » Recenzije: Source Code, Captain America: The First Avenger pravi:

    [...] Jones, režiser zelo dobrega filma Moon, nas tokrat pelje na potovanje skozi čas, na triler verzijo komedij Groundhod Day in 50 First [...]

  6. IZTOK faking GARTNER » Filmska primerjava: The Punisher (1989) vs. The Punisher (2004) pravi:

    [...] če se ne motim, ne pojavi v nobeni verziji. In da ne pozabim, leta 2008 so posneli tudi film Punisher: War Zone, kjer je Castlea igral Ray Stevenson. [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !