Recenzije: Spider-Man 2, The Big White, Dangerous Liaisons

26.12.2009 ob 03:33

SPIDER-MAN 2 (zda 2004, pustolovska akcijska drama, režija: Sam Raimi, igrajo: Tobey Maguire, Kirsten Dunst, Alfred Molina, James Franco, Rosemary Harris, J.K. Simmons, Dylan Baker, Bill Nunn, Cliff Robertson, Willem Dafoe)

Spider-Man je bil vaja, Spider-Man 2 pa je predstava.

Spider-Man 2 ima vse tisto, kar je manjkalo originalu iz leta 2002. Vse tisto, kar imajo najboljše ekranizacije super junakov. In celo vse tisto, kar sta imela Batman ter Superman, daleč najboljša predstavnika žanra. In če je bil Spider-Man le vaja, le otročje skakanje z gumitvistom, le film, ki ni v svojo mrežo ujel ničesar, je Spider-Man 2 predstava. Dodelana, adrenalinska, atraktivna, kvalitetna, dobro odigrana in dramsko podkrepljena. To je kurčevi William Shakespeare na spidu. Ali še boljše, na mreži. Pa čeprav gre le za reciklažo drugega Supermana, kjer je leteči junak ravno zaradi ljubezni do svoje Lois Lane izgubil moč in se spremenil v povsem navadnega Zemljana. Kot Peter Parker (Tobey Maguire), nesrečni PP, ki je zaljubljen v igralko Mary Jane Watson (Kirsten Dunst) in se zaradi tega iz kosmate tarantele spremeni v suho južino. V slabiča, ki ga boli križ, ki se požvižga na dvig kriminala v New Yorku in ki ne more ustaviti zlobnega doktorja Octaviusa (Alfred Molina, ki je zadaj pustil Eda Harrisa, Roberta De Nira, Sama Neilla in Chrisa Cooperja), rezervne inačice zlikovca iz filma Wild Wild West, kateri fura fuzijo za neusahljiv vir energije. In da je ravno Spider-Man 2 zrušil rekord najhitrejšega nabiranja dolarjev v ameriških kinih, rekord, ki ga je prvemu Spider-Manu spodnesel drugi Shrek, je bilo jasno kot beli dan. Tu namreč ne gre več le za franšizo, tu gre za enega največjih fenomenov vseh časov. Za  superjunaka, ki bi ga lahko igral tudi Dustin Hoffman. Za pajka z možgani Alberta Einsteina. In za film, ki bo svojo mrežo vlekel skozi celo stoletje. Stoletje nadaljevanj, novih zgodb, še večjega zaslužka in še bolj osupljivih posebnih efektov. Dovolj fantazije, v desnem kotu svojega delovnega kotička sem zagledal čudnega pajka, ki se čisto počasi spušča proti moji roki.

Ocena: vredno ogleda

THE BIG WHITE (zda 2005, komedija, režija: Mark Mylod, igrajo: Robin Williams, Holly Hunter, Giovanni Ribisi, Woody Harrelson, Tim Blake Nelson, W. Earl Brown, Alison Lohman)

Fargo.

Okej, The Big White se resda šlepa na Fargo, kar pa ga prav nič ne moti in ne ovira. Še več, s Fargom nima prav nobenih težav, saj prav vse klišeje mojstrsko obrača v svoj prid in kot za šalo meša komedijo, triler, kriminalko in hudo črni humor. Zgodba o preveč povprečnem, s finančnimi težavami in s sila čudaško ženo (Holly Hunter) opasanem potovalnem agentu Paulu Barnellu (Robin Williams), ki najde zmrznjeno truplo in skuša okoli prinesti zavarovalnico, pretentati dva poklicna morilca (Tim Blake Nelson, W. Earl Brown) ter pokasirati milijon dolarjev, teče kot namazana. Točno tako kot morajo teči črne komedije. Komedije, ki bi jih lahko vrteli na pogrebu. In komedije, kjer igralska ekipa uživa kot na poroki.

Ocena: presežek

DANGEROUS LIAISONS (zda 1988, drama, režija: Stephen Frears, igrajo: John Malkovich, Glenn Close, Michelle Pfeiffer, Uma Thurman, Swoosie Kurtz, Keanu Reeves, Mildred Natwick)

Briljantna kostumska pripovedka, ki si je že leta 1988 zagotovila večnost.

Da gre pri ponudbi Glenn Close zgolj za izziv, ki močno vznemirja Johna Malkovicha, je več kot jasno, saj si gospod njenega telesa želi tudi po strastnih nočeh z Umo Thurman in Michelle Pfeiffer. Kaj vem, morda jo je videl v filmu Usodna privlačnost, kjer je obnorela Michaela Douglasa, morda pa je pač bedak, ki nasede izzivu in sprejme njeno igro. Točno tako, Dangerous Liaisons je v bistvu zgodba o bedaku, o Vicomteu de Valmontu (John Malkovich), ki je zaradi markize de Merteuil (Glenn Close) zapravil ljubezen madame De Tourvel (Michelle Pfeiffer), na koncu podlegel lastnemu ponosu in izzivu ter se ravnal po motu: «Imeti markizo ali umreti.« Okej, markiza mu v globokem dekolteju in korzetu morda res obljublja raj med rjuhami, toda to ne pomeni, da bi moral zanjo žrtvovati iskreno ljubezen madame Tourvel in celo svoje življenje. Drugi bedak je seveda mladi Raphael Danceny (Keanu Reeves), ki ravno tako nori za markizo, to fatalno matrono, čeprav ga doma čaka mladoletna in sveža Cecile de Volanges (Uma Thurman). Nevarna razmerja so torej dokaz, da izziv premaga ljubezen in seveda film, s katerim je režiser Stephen Frears naredil enega največjih čudežev v filmski zgodovini. Leta 1989 je Miloš Forman namreč posnel svojega Valmonta, svoja Nevarna razmerja, in v temo usekal samo zato, ker jih je leto dni prej posnel Stephen Frears. Velik dosežek in povsem upravičeni oskarji za scenarij, scenografijo in kostumografijo. John Malkovich uživa kot še nikoli in Valmonta poosebi do zadnjega centimetra. Tako močno, da se ga gledalci najbolj spominjajo prav po tej vlogi. Nič manj izrazita in karizmatično prepričljiva ni Glenn Close, ki ji je oskarja nesramno speljala Jodie Foster za Obtoženo. Kar nekaj prizorov pa ukrade tudi dovolj avtentična in doživeta Michelle Pfeiffer, ki jo je na oskarjih poteptala Geena Davis za Naključnega turista. Zares vrhunska mešanica strasti, maščevanja in dvojnih iger, ki je na tako enkraten, uživaški, očarljiv, brezhiben in neponovljiv način zlepa ne boste našli v nobenem filmu več.

Ocena: mojstrovina

 

9 komentarjev na “Recenzije: Spider-Man 2, The Big White, Dangerous Liaisons”

  1. Tina M Tina M pravi:

    Včeraj gledala The Big White… super film. Kot praviš sam, zelo me je spominjal na Fargo.
    Dangerous Liaisons je pa itak mojstrovina. In John Malkovich… ko pri večerji naredi tisto z jezikom… noro :)

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Gledal kar precej let nazaj, zato se ne spomnim tega jezika. Kaj točno pa naredi?

  3. lily pravi:

    Vsi Spidermani so zakon.

  4. Tina M Tina M pravi:

    Naredi… ne znam opisat. Lahko ti pa pokažem :)

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Lily, enka me ni prepričala, še slabša pa je bila trojka.

    Tina, upam, da ne kaj tazga kot Hanibal Lecter :)

  6. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: The Killer, Valmont, Le Ridicule, Pi, Great Expectations, Sea of Love, The Addiction, Eating Raoul, King Kong,The Big Country pravi:

    [...] ne bo jasno nikoli. Še posebej, ker je Stephen Frears leto prej posnel svojega Valmonta, odlična Nevarna razmerja, ki bi jih lahko presegel samo zelo dober režiser. Tak, ki je pred leti posnel tudi Let nad [...]

  7. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Arhiv Bloga » Recenzije: The Roommate, Sucker Punch pravi:

    [...] je bil Cruel Intentions Dangerous Liaisons za najstnike, Swimfan Fatal Attraction za najstnike, je The Roommate Single White Female za [...]

  8. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: The Amazing Spider-Man pravi:

    [...] Sama Raimija s Tobeyjem Maguirejem so nujno potrebovali tako imenovani reboot, saj so bili z izjemo drugega dela zanič. Le drugi del je bil kul, prvi je bil srednja žalost, tretji pa je bil grozljiv korak nazaj [...]

  9. IZTOK faking GARTNER » Recenzije: The Last King of Scotland, Superman Returns pravi:

    [...] El, vrne nazaj in pokaže, da je še vedno najboljši. Kljub temu, da mu štrene mešajo Batman, Spider-Man, Možje X in Fantastični štirje. In novi Superman, ki ga ravno prav elegantno, lepo, kičasto, [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !