Recenzija: Love Actually

18.12.2009 ob 22:09

england  2003, komedija, režija: Richard Curtis, igrajo: Hugh Grant, Colin Firth, Liam Neeson, Emma Thompson, Alan Rickman, Bill Nighy, Keira Knightley, Laura Linney, Martine McCutcheon, Claudia Schiffer, Rodrigo Santoro, Denise Richards, Lucia Moniz, Billy Bob Thornton, Shannon Elizabeth, Rowan Atkinson, Andrew Lincoln, Heike Makatsch

Atentat na Ivana Tavčarja.

Love Actually je film, ki ne mara Američanov, saj pohodi njihovega predsednika Billyja Boba Thorntona, no ja, Billa Clintona, spregovori o WTC dvojčkih in vzame ljubezen samo Lauri Linney, edini Američanki med pestro igralsko zasedbo. To seveda pomeni, da se požvižga tudi na Slovenijo in na Ivana Tavčarja, ki je bil pred davnimi leti prepričan, da ljubezen ne prinese prav nič dobrega. Jasno, saj ni živel v svetu Richarda Curtisa, scenarista Črnega Gada, Gospoda Beana in filmov Dnevnik Bridget Jones, Notting Hill ter Štiri poroke in pogreb. V svetu, kjer je ljubezen zakon. Kjer se ljubijo vsi. Kjer vsakdo najde svojega partnerja in ujame sanje. V pravljici, kjer celo bedasti Angleži v zakotnem ameriškem mestu poberejo vse najbolj atraktivne bejbe (Denis Richards, Shannon Elizabeth). V politični farsi, kjer se celo predsednik vlade (Hugh Grant) zatrapa v svojo sodelavko, v svojo Bridget Jones. Na glasbenih lestvicah, kjer celo naftalinski rokerji (Bill Nighy) za božič premagajo fante izjemno popularne skupine Blue. V deželi sanj, kjer moški (Liam Neeson) sreča celo Claudio Schiffer (za svoj minutni nastop je pobrala 200 tisoč funtov), njegov sinko pa ujame najlepšo punco na šoli. V službi, kjer šefa (Alan Rickman) osvaja pohotna sodelavka (Heike Makatsch). Med snemanjem filma, kjer se zaljubita celo dvojnika glavnih zvezdnikov. V idilični hiški, kjer iskre preskočijo celo med pisateljem (Colin Firth) in njegovo portugalsko služkinjo (Lucia Moniz). In na božični večer, kjer nesrečni Andrew Lincoln končno dobi poljub sveže poročene Keire Knightley. Okej, vsi skupaj se resda obnašajo kot v matrici, kot v fantazijskem svetu, ki ga ni, toda pri tem izgledajo tako zelo simpatično, sveže, domiselno, zabavno, romantično, nežno, spontano in direktno, da jim uspe komedija leta. Kaj leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Torej komedija, ki doktorira iz ljubezni, najstarejše turistične panoge, kjer celo tako imenovani split screen, se pravi ekran neštetih ljudi, spremeni v en velik, zaljubljen srček. Pa naj še kdo reče, da je bila stara dobra Margaret železna lady in da je zimzelena Love is all Around le blef.

Ocena 5

 

7 komentarjev na “Recenzija: Love Actually”

  1. lily pravi:

    Joj, meni je pa ta film tako brezvezen, brez repa in glave.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Uf, meni pa prav ta sestavljanka na isto temo tvori nepozabno celoto in mojstrovino žanra.

  3. xy pravi:

    En izmed meni najljubših filmov. Ravno včeraj je bil na HRT.

  4. klemenix klemenix pravi:

    Huh, tega filma pa še nisem videl. Ampak glede na izvrstno igralsko zasedbo ga očitno moram!

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    XY, zato je bil čas, da ga objavim, saj je spet aktualen.

    Klemen, tudi zaradi ekipe je ogled nujen, ja.

  6. » Recenzija: Listy Do M. pravi:

    [...] Do M, je, kot sem že rekel, poosebitev odličnega božičnega filma. Je Okornova verzija filma Love Actually, ki povoha še stare dobre hollywoodske klasike iz črnobelih časov. Prav imate, neka taka [...]

  7. Iztok Gartner » Recenzija: Valentine’s Day pravi:

    [...] komedijo, kjer je zvezd več kot na nebu, no ja, več kot v trilogiji Oceanovih enajst in filmčku Love Actually, je povsem razumljivo, saj ima za pasom filme Pretty Woman, Frankie and Johnny, Overboard, Runaway [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !