Recenzija: Troy

12.12.2009 ob 23:30

zda 2004, avantura, režija: Wolfgang Petersen, igrajo: Brad Pitt, Eric Bana, Orlando Bloom, Peter O’Toole, Brian Cox, Brendan Gleeson, Julian Glover, Diane Kruger, Julie Christie, Sean Bean, Saffron Burrows

Slačifantje.

Troja izgleda kot manekenski šov. Kot privatna zabava popularnih slačifantov, naoljenih Playboyjevih zajcev, skladno grajenih Chippendailesov, ki morajo pač zadovoljiti žensko občinstvo. Kamera se naslaja nad njihovimi mišicami, kaže njihove ritke, žareče obraze in z labelom namazane ustnice. Stari Grki bi ponoreli od veselja in si z njihovo energijo napolnili telo in duha. Dobro, toda 21. stoletje ni stara Grčija, marveč čas Gospodarja prstanov. Čas, kjer zares vžgejo samo filmi, ki nimajo le fasade, marveč tudi globino. Vse tiste mitske prizore spektaklov Ben Hur, The Fall of the Roman Empire in El Cid. Vse tiste sekvence, ki so imele poleg beljaka tudi rumenjak, poleg olupka tudi sadež. Ki so nam v oči pognale solze, iz nas potegnile najgloblja čustva in se nam zapisale direktno v srce. Troja namreč pride le do oči. Dlje ji ne potegne. Niti takrat, ko pade Hektor (Eric Bana). Niti takrat, ko pade tudi Ahil (Brad Pitt). Troja se zadovolji s fasado. Z dvesto milijonsko lupino, v kateri ni niti trojanskega konja, kaj šele nominacij za oskarje. Pri vseh pač igrajo samo bicepsi, nekaj povprečnega dialoga in hvala bogu tudi Peter O’Toole, ki z odlično upodobitvijo trojanskega kralja Priama rešuje čast. Čast, ki je bila tako zelo pomembna Hektorju in Ahilu, glavnima junakoma Homerjeve Ilijade. Mitsko epske pesnitve, ki jo je režiser Wolfgang Petersen, oče odmevnih filmov Das Boot, The Perfect Storm, In the Line of Fire, Enemy Mine, Outbreak in Air Force One, na velika platna prenesel preveč za ženske in premalo za moške. Čudno, glede na to, da se je trojanska vojna začela ravno zaradi lepe Helene (Diane Kruger), daleč najlepše ženske v celotni grški zgodovini. Kaj počne Orlando Bloom? Uganili ste, vseskozi snema Legolasov privatni lokostrelski šov. Pa četudi pri tem izgleda kot klorofilni mulc, ki ne zna v roke prijeti niti svojega tiča, kaj šele trojanskega meča. In da bi trojanska straža zaspala že pet minut po bitki ter spregledala vojake, ki so lezli iz Odisejevega (Sean Bean) konja? Ma dajte no, tega si ne bi mogel izmisliti niti Homer, kaj šele zgodovina. In ja, če iz tako znane zgodbe vzameš vse bogove, potem naredi realistično pripoved, ne pa še vedno pravljice, ki je premalo pravljična za pravljico in preveč pravljična za zgodovinski ep.

Ocena: 5/10

 

15 komentarjev na “Recenzija: Troy”

  1. spookymulder spookymulder pravi:

    Troja ni prvi film, ki bi opisoval eno najbolj razvpitih vojn v zgodovini človeštva, a je Wolfgang Peterson naredil dokaj radikalno potezo, s katero se Troja razlikuje od ostalih upodobitev Iliade.

    Iz zgodbe je namreč črtal vse grške bogove in s tem posledično tudi vsa njihova posredovanja v zgodbo (čemur je v Iliadi namenjeno skoraj toliko prostora kot sami vojni).

    Bogovi so v filmu sicer omenjen, a zgolj kot zabloda ljudi, ki z željo bogov opravičujejo svoja nesmiselna dejanja. S tem eksodusom bogov pa Troja postane nekakšna ateistična vizija antičnega sveta, kjer se zdi, kot da režiser želi pokazati, da so grški bogovi res zgolj miti, ki jih v najboljšem primeru lahko prikažemo kot razlago nadnaravnih dogodkov takratnih ljudi.

    A tu tiči tudi glavna pomanjkljivost filma, saj z zanikanjem bogov ves svoj čar izgubijo tudi grški junaki, ki so svojo moč in nepremagljivost črpali ravno iz navezav z bogovi. In na žalost tega mističnega čara božanskosti ne more pričarati nazaj niti šarmerski pogled Orlanda Blooma ali izklesana postava Brada Pitta.

    Antična Grčija brez bogov je namreč zgolj prazna lupina spektakularnih bitk in človeških zablod, ki seveda tudi ima nek svoj smisel, a je od Homerjeve vizije takratnega sveta tako zelo oddaljena, da lahko mirne vesti ugotovimo, da je vse kar imata skupnega Troja in Iliada, zgolj glavni liki in čas ter kraj dogajanja.

    Lahko pa seveda Trojo obravnavamo tudi ločeno od Iliade in jo razumemo kot prikaz nesmiselnosti vojne, kjer ima vsakdo nek svoj razlog za bitko, a v končni fazi vojna vedno prinese zgolj trpljenje, uničenje in trume vdov.

    Troja tako vsebuje celo paleta zelo različnih likov in najbolje bo, da začnemo kar pri Ahilu. Ahil je slika moža, ki se zaveda svoje minljivosti (kar je glede na nesmrtnost v Iliadi seveda absurd) in tako je njegov edini cilj in povod za udeležbe v velikih bitkah, želja postati nesmrten vsaj v ustnem izročilu ljudi.

    Njegov edini motiv je torej večna slava, v tem pa se poraja tudi glavni konflikt z Argamemnonom, ki bi ga lahko kot kralj, ki si pripiše vse zasluge za zmage, zasenčil.

    Toda Ahil nenadoma najde smisel življenja v ljubezni z Briseido, ob čemer spozna, da je časovno omejena ljubezen bolj pomembna od večne slave! A na žalost je tudi Ahil zgolj človek, katerega čustva jeze in maščevanja ga spet poženejo v boj.

    Preko zgodbe Parisa spoznamo lahkomiselnost človeštva, ki je v zameno svoje lastne sreče pripravljen žrtvovati življenja drugih. Seveda lahko rečemo, da je globoko ljubezen bolj težko kontrolirati, a vendar v končni fazi tehtanja (tujih) človeških življenj in ljubezni, ne sme biti prevelike dileme, kaj je bolj pomembno.

    A Paris pač predstavlja človeško šibkost duha, katerega čustva so močnejša od razuma, a hkrati je dovolj narcisoiden, da sam ni pripravljen umreti za ljubezen.

    Agamemnon je slika nenasitne želje po oblasti in prevladi, ki je pripravljen za oblast storiti prav vse (v Iliadi ni bil tak ekstremen negativec, a o tem pozneje).

    Njegov brat Menelaj se v boj poda predvsem zaradi časti, a to ni neka plemenita čast, temveč predvsem želja po maščevanju za sramoto, pri kateri pa prikaže vso okrutnost svojega resničnega karakterja (zopet preveč negativno potencirano v primerjavi z Iliado).

    Med tem kralj Priam po eni strani predstavlja modrost in ljubezen do svojega mesta, ljudi, ter pokrajine, a po drugi strani je v njem zasidrano neko slepo verovanje v bogove, njihova znamenja in njihovo dokončno odločitev o usodi človeštva, ne glede na ravnanje ljudi.

    Priam je dejansko tako zelo zaslepljen, da je z bogovi na ustnicah pripravljen v gotovo smrt poslati tudi lastnega sina in nenazadnje tudi Troja pade zaradi njegove božje naivnosti.

    Potem pa je tu še Hektor, za katerega bi lahko rekli, da je najbolj močan in moder karakter v Troji, kot nekakšen glas razuma, ki kot edini vidi vso nesmiselnost vojne, a je zaradi svoje vdanosti družini primoran vedno znova poseči po meču.

    Kar se tiče igralcev gre pohvaliti predvsem Erica Bana, ki je svojemu liku dal ravno pravo mero časti in preudarnosti, a hkrati tudi občutek usodne pogube, ravno v pogovorih med njim in ženo Andromaho pa se Troja še najbolj približa Iliadi.

    Soliden je tudi Brad Pitt, škoda je le, da se tako očitno igra na karto njegove privlačnosti, s katero se skuša nadomestiti izgubljeno mističnost njegove (ne)smrtnosti, je pa res da v bitkah izgleda presenetljivo prepričljiv.

    Kar se tiče Diane Kruger gre pozdraviti, da je bila izbrana še neuveljavljena (in neobremenjena) igralka in čeprav se vsaj na fotografijah zdi, da kot Helena ni dovolj usodno privlačna, na filmskem platnu dokaže nasprotno. Je pa res, da bi glede na Iliado, v vlogi Helene lahko pričakovali malce starejšo in malce bolj fatalno (morda tudi preračunljivo) igralko.

    Glede Orlanda Blooma pa tokrat razen njegovega deško-šarmerskega videza, ne gre kaj dosti pohvaliti, saj njegov obraz stalno odseva povsem drugačna čustva, kot bi jih pričakovali, da sploh ne omenjam nekih čudnih drobnih obraznih krčev v najbolj intimnih trenutkih?!?

    So pa zato toliko bolj prepri?ljivi starejši igralci, Brian Cox kot okrutni in pohlepni Agamemnon, Brendan Gleeson kot njegov nič bolj usmiljeni brat Menelaj in na drugi strani Peter O’Toole kot pravičen, a z vero zaslepljeni kralj. Omeniti velja še izvrstnega Seana Beana v vlogi premetenega Odiseja.

    Kar se tiče spektakularnosti je Troja vsekakor film prve klase, tako kar se tiče bogate scenografije, izredno natančne kostumografije, pa vse do fenomenalnih kadrov snemanja bitk, da o posebnih efektih sploh ne govorimo.

    Vrhunec spektakla je zagotovo boj med Ahilom in Hektorjem, kjer so odlično prikazane uporabe različnih antičnih orožij.

    Sedaj pa še nekaj primerjav o tem, kako je vojna za Trojo prikazana v Iliadi: Kot prvo velja omeniti, da so vojno med Trojo in Grki v bistvu zakuhali bogovi, natančneje boginje, s svojo tekmo v lepoti, kjer je bil razsodnik Paris, ki mu je zmagovalka obljubila ljubezen najlepše ženske, med tem ko si je nakopal silen srd poraženk.

    Ljubezen med Heleno in Parisom je v Iliadi tako nekaj bolj instantnega, umetnega, neresničnega… kot ljubezen dveh lepotcev, ki sta skupaj bolj zaradi vzajemno lepega videza, kot pa iz globoke ljubezni. Še najboljši kontrast temu je ljubezen med in Andromaho in Hektorjem, ki je resnično globoka in vsestranska.

    Kot drugo je potrebno omeniti, da v Iliadi ni tako globoke delitve med antagonisti in protagonisti, kot v Troji, saj Menelaj in Agamemnon še zdaleč nimata tako zelo negativnih karakterjev, kar se še posebej pozna ob koncu Troje.

    Seveda ne moremo tudi preko Ahilove (ne)smrtnosti, zaradi česar v Troji tudi Ahilova peta izgubi ves svoj pomen in je prikazana zgolj kot nek simbol, brez pravega smisla. V Iliadi Ahil namreč umre zaradi Parisove zastrupljene(!) puščice, ki jo slednji izstreli v Ahilovo peto, njegov edini ranljivi del telesa.

    Tudi sam Ahil je v Iliadi prikazan precej manj srborit in nepremišljen, in čeprav ima tudi v Iliadi močna nesoglasja z Agamemnonom, tam na koncu vendarle združita svoje moči in pozabita prepire.

    Glede Ahilove ljubice/sužnje je treba poudariti, da v Iliadi Briseida ni sorodnica Priama, temve? jo je Ahil “osvojil” že na poti proti Troji, medtem ko Priamovo hčerko Kasandro po padcu Troje zasužnji in odpelje s sabo Agamemnon.

    Hektorjevo ženo Andromaho zasužnji grški junak Piros, med tem ko Menelaj spet dobi Heleno. Paris je ubit že pred padcem Troje.

    Če se sedaj kdo jezi, da sem mu s tem pokvaril ogled filma, še enkrat poudarjam, da sem opisal zgolj to, kar se dogodi v Iliadi, medtem ko je zgodba Troje zelo drugačna!

    Poleg vsega tega ne gre pozabiti, da vojna med Trojanci in Grki v Iliadi traja 10(!) let, med tem ko daje Troja občutek, kot da se vse zgodi v dveh ali treh tednih.

    A še najbolj čuden del filma je sam konec, kjer se v bistvu zanika vse to, kar je bilo povedano v Iliadi in kjer je edina skupna točka trojanski konj. Vse ostalo je hudo (negativno) presenetljiva hollywoodska romanca, ob kateri se Homer verjetno premetava v grobu.

    Če torej od Troje pričakujete spektakel, boste točno to tudi dobili in to v skoraj neizmernih koli?inah, prav tako kot bo za lepše polovice dobro poskrbljeno s šarmantnimi pogledi (in telesi) privlačnih hollywoodskih igralcev.

    Edini razlog za neogled Troje je tako morebitno pričakovanje avtentičnega prikaza Iliade, ali bog ne daj, želja kakšnega srednješolca, da se bo z ogledom filma lahko izognil prebiranju Homerjeve pesnitve (cvek je neizogiben!).

    No, tudi če ne prenesete zalo grafičnih prikazov nasilja, od curkov krvi, odsekanih udov pa vse do neverjetno realističnih zabadanj mečev v nasprotnike, se pred ogledom posvetujte s svojim terapevtom.

    Troja namreč z nasiljem skopari prav toliko, kot s spektakularnostjo (torej niti najmanj) in tako poskrbi za odličen adrenalinski šok, ki do neke mere (vendar še zdaleč ne povsem) kompenzira vsebinsko distanciranje od Iliade.

    Ocena: Ne boj, mesarsko klanje! (7/10)

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Prav to, da je črtal bogove in vseeno naredil pravljico, ki je premalo pravljična za pravljico in preveč pravljična za zgodovinski ep, je zelo slabo.
    Joj, kako globoko si šel v tretjem odstavku, kot bi res mislil, da je tale film še kaj več kot poziranje postavnih fantov.
    Pomanjkljivost ne bi bila pomanjkljivost, če ne bi režiser storil tega, kar mu očitam v zadnjem stavku svoje recenzije.
    Ločeno od Ilijade? Potem pa bi moral spremeniti tudi imena glavnih junakov.
    Se strinjam, Diane Krugr ni kos renomeju Lepe Helene.
    Prav tako se strinjam za Brada Pitta in zgolj računico na telesno privlačnost. Prepričal me ni tudi Bana, le na Petra O’Toolea bi stavil.
    Efekti so okej, še posebej prizor na morju z ladjami.
    Globoke ocene karakterjev sam raje iščem pri Homerju, tukaj jih nisem zaznal, saj so le fasada.
    Kot si dejal, Homer se obrača v grobu, no ja, ker je bil slep, tega sranja itak ne bi mogel videti.
    Dejansko se strinjava, toda zakaj za vraga na koncu tako visoka ocena?

  3. spookymulder spookymulder pravi:

    No, saj, glede ocene, če malo preračunaš, pomeni 7/10 v tvojem sistemu 3,5/5, torej sva kar blizu. :-)

  4. Papir pravi:

    300 mi je bil boljši.

    Je pa v Troji ena scena, zaradi katere vedno znova gledam ta film … In to je ta:
    http://www.youtube.com/watch?v=nx0cxlri0Uw

    Diane Kruger mi je tako lepa v tem filmu. Pravo so izbrali za Heleno.

  5. jan pravi:

    meni osebno film zelo slab…gladiatorju ne pride niti do kolen

  6. Escobar pravi:

    men je troya kulski zgodovinski film, ki ga bom zmerom z veseljem pogledu že zaradi tega kar je pris napisu in se strinjam z njim
    Quote:
    “Kar se tiče spektakularnosti je Troja vsekakor film prve klase, tako kar se tiče bogate scenografije, izredno natančne kostumografije, pa vse do fenomenalnih kadrov snemanja bitk, da o posebnih efektih sploh ne govorimo.”

    če pa hočeš vidit še vse ostalo, je treba gledat pa Gladiatorja :) … čeprav tud tu bi se našl ljudje, k bi ga stadlal … sam film je res lep in si po njemu še par dni ne opomoreš …

  7. Vidmar pravi:

    Tale Troja mi ni bila pa nikoli všeč. Enkrat sem jo gledal in je bilo dovolj. Jaz bi ji dal 2/5 ali pa še manj.

  8. t-h-o-r pravi:

    escobar, prosim ne govorit temu zgodovinski film

    pa nehajte gladiatorja hvalit, ki je ista traparija (sploh konec je totalno bleh)

  9. t-h-o-r pravi:

    *ker

  10. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Papir, 300 je bil tudi meni hudo dober.

    Jan, če sem iskren, me tudi Gladiator ni povsem navdušil.

    Escobar, Gladiatorju zamerim predvsem dejstvo, da je čista kopija veliko boljšega The Fall of the Roman Empire.

  11. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Televizija 21 pravi:

    [...] film. Za pravljico, ki nam pripoveduje resnico. Za resnico, ki namerno pozabi na pravljico. Kot Troja, le da se ne fura na manekenski imidž prazne lupine, marveč na prepričljiv in dostojanstven [...]

  12. Andrej pravi:

    Zdajle imam že nekaj mesecev soundtrack za Trojo, vendar ne tistega od James Hornerja, temveč zavrnjenega od Gabriela Yareda. Sicer sem na tvojem blogu že nekajkrat povedal, da mi je James Horner eden najboljših skladateljev nasploh, ampak tokrat ga je Yared popolnoma posekal. V telih nekaj mesecih znam na pamet vsako noto in brez vsakega dvoma je Troja Gabriela Yared moj najljubši soundtrackl ever!!! Uf, še Jerry Goldsmith se lahko skrije, pa veš kakšna legenda mi je. Kako je prišlo do zavrnitve… nimam pojma! Testna publika se je pritoževala čez njega, nato pa so ga mesec pred premiero, pač zavrnili. Verjetno največja napaka v zgodovini filma! Troja mi sicer nikoli ni bila preveč všeč, ampak s tole glasbo bi ji dal čisti petico. Resnično epsko in veličastno.

    Hmmm, saj bi ti dal link, pa mi tole nekaj serje. Ne vem. Sicer pa je na YouTubu ogromno posnetkov, najboljša skladba pa je Battle of the arrows. Je pa nekaj tudi fan made posnetkov kjer je uporabljena Yaredova glasba.

    Torej, epsko!

  13. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Zarolal Battle of Arrows in lahko rečem, da res deluje epsko. Kaj bi šele bilo v kinu. Je pa res, da je tudi Hornerjev score vrhunski, tako da kar se mene tiče neke razlike ne občutim.

  14. Andrej pravi:

    Ja, seveda, Horner je napisal izjemen soundtrack in to v enem mesecu! Daje pa vsak soundtrack nek povsem drugačen občutek filmu. Sicer pa je to stvar presoje. Yared bi si zaslužil, da vsaj na DVD-ju izide film z njegovo glasbo.

  15. Ricardo pravi:

    izjemen film, ki si ne zasluži tako nizke ocene.
    Osmico si zasluži.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !