Recenzija: The Box

7.12.2009 ob 01:45

zda 2009, znanstveno fantastična dramska srhljivka, režija: Richard Kelly, igrajo: Cameron Diaz, James Marsden, Frank Langella, James Rebhorn, Gillian Jacobs

Faust za moderne čase.

Leta 1975 rojeni filmar Richard Kelly, ki me je nazadnje razočaral z domiselnim, a preveč zmedenim Southland Tales in na sceno priletel s kultom Donnie Darko, ki me prav tako ni posebej prepričal, tudi tokrat ohranja sloves enega izmed najbolj neobičajnih in izvirnih režiserjev ter scenaristov v poslu. Ko gledaš Kellyjev film, ti je jasno, da boš gledal nekaj drugačnega in da tvegaš, da ti vse skupaj morda ne bo všeč. Natanko tako je tudi s filmom The Box. Če ste pričakovali tipično grozljivko, morda še en Secret Window, kaj vem, morda kak Krog, boste razočarani. Tole je povsem drugačen film, sploh ne grozljivka, marveč znanstveno fantastična drama, no ja, futuristična shrljivka, ki resda malo diši po The Day That Earth Stood Still in Invasion of the Body Snatchers, sicer pa predstavi povsem izvirno in za današnji čas izjemno aktualno poanto o človeškem napuhu, o tem, kaj vse bi človek naredil in na kaj vse bi se požvižgal, da bi dobil denar. Pa četudi se vozi v dragem avtomobilu in razkošni hiši ter hodi na razkošne zabave. Točno tako, to, da zakonca Cameron Diaz in James Marsden potrebujeta denar, četudi imata dejansko vsega dovolj, ni scenaristični kiks, marveč prikaz modernega človeka, ki rabi še več. Da prav v njuno bajto pride skrivnostni Frank Langella, ki spet igra vrhunsko, in na mizo postavi škatlo, kjer pritisk na gumb prinese milijon dolarjev, ni naključje. Langella je božji, no ja, hudičev, eh, ker smo v sedemdesetih, marsovski odposlanec, ki od poskusnih zajčkov zahteva, da mu prodajo dušo. Kot Faust, le da gre za znatno modernejšo obdelavo. Za poetično znanstveno fantastiko, ki nam da misliti in ki citira tudi Jeana Paula Sartra. Finta je namreč v tem, da tisti, ki bo dobil milijon, s pritiskom na gumb povzroči tudi smrt nekega človeka, ki ga ne pozna. Obetaven in dovolj misteriozen začetek se žal spremeni v pretirano futuristično bluzenje, kjer film odtava predaleč in izgubi zanimivo atmosfero. Kljub dobri in široko zastavljeni režiserjevi viziji, seveda. Dlje ko traja, slabši in bolj blesav je. Vse do zaključnega preobrata, ki reči postavi na svoje mesto in je vsaj mene dobesedno prikoval na sedež kinodvorane. To je deset minut odlične dramaturgije, kjer tudi pred tem nekoliko patetično vkomponirana glasbena spremljava seka v polno. Deset minut paranja živcev in situacije, ki je ne bi rad nikoli doživel v živo niti na filmskem platnu. Prav zato film na koncu izpade okej tudi kot celota, kot zanimva izkušnja, ki je brez dvoma ne boste pozabili še nekaj časa.

Ocena 4

 

6 komentarjev na “Recenzija: The Box”

  1. Maja pravi:

    Mene je pa ta film razočaral ko sem ga šla s prijateljico gledat v kino. Pričakovala sem kaj boljšega glede na to da je režiser Richard Kelly ki je režiral zelo dober film Donnie Darko.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Niti zadnjih deset minut, ko Langella zahteva, da se Cameron in James odločita o svoji in sinovi usodi ti ni bilo kul?

  3. Maja pravi:

    Ja mi je bilo kul saj je bil fajn film ampak nekako nerazumljiv.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Na koncu so vse pojasnili, prav zato mi je vse štimalo kot celota. Kaj pa nisi razumela?

  5. markopigac pravi:

    Niso pojasnili zakaj so Lewisa odpeljali s črno limuzino in ne s policijskim avtom. Ni pojasnjena vez med Stewardom in Naso, po učinku strele. Ni pojasnjeno zakaj bi država Stewardu pustila delati v onem podzemnem rovu, ko pa on dela proti državi. Ni pojasnjena tista ugrabitev žene in sina, niti tisti udarec z avtom (pred božičkom). Potem sta namreč žena in on živa in zdrava, sin pa gluhonem. Tu ni logike.

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Čar tega filma je tudi to, da pušča odprte debate kaj se je zgodilo.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !