Recenzija: Kinsey

7.12.2009 ob 00:46

zda 2004, drama, režija: Bill Condon, igrajo: Liam Neeson, Laura Linney, Peter Sarsgaard, John Lithgow, Oliver Platt, Timothy Hutton, Chris O’Donnell, Tim Curry, William Sadler, Dylan Baker, Veronica Cartwright, Lynn Redgrave

O možaku, ki nas je prepričal, da zaradi masturbacije ne bomo prišli v pekel.

Doktor Alfred Kinsey (igra ga enkratni Liam Neeson), pionir svetovne seksologije, Larry Flynt z globino, Sigmund Freud brez filozofije in Janez Rugelj brez alkohola. Originalni, domiselni, pogumni in direktni znanstvenik, ki nam je leta 1948 serviral knjigo Sexual Behavior in the Human Male, prvi bestseller na področju seksologije, in se spremenil v zvezdo. V največjega strokovnjaka za seks vseh časov, v človeka, ki je o seksu vedel tudi tisto, kar niso vedeli niti stari Rimljani, ki so vedeli vse. Tudi tisto, kar nista nikdar izvedela niti William Howell Masters in Virginia Eshelman Johnson, ki sta vedela več kot vse. In če je hotel vedeti vse, se je moral pogovarjati z vsemi. Si vzeti čas, opraviti okoli 20 tisoč intervjujev in na lastni koži preizkusiti tudi homoseksualni seks (v posteljo ga zvabi njegov študent Peter Sarsgaard). Drzno za človeka, ki je bil pred tem znan kot dolgočasni profesor biologije in strokovnjak za ose, ki je nedolžnost izgubil šele na poročno noč. Na noč, ko jo je izgubila tudi njegova žena Clara (izvrstna Laura Linney). Edina ženska v njegovem življenju, ženska, na kateri se je naučil vsega. Tudi reči, ki jih je leta 1953 objavil v knjigi Sexual Behavior in Human Female. Knjige, zaradi katere so ga križali, ga obsodili nemorale in mu vzeli zalet, voljo ter ugled. »Nihče nam ne bo govoril, da se naše babice in naše hčerke samozadovoljujejo,« so se glasile njihove ogorčene obsodbe. Petdeseta so bila pač čas »lova na čarovnice«, čas srednjega veka, obdobje, kjer so hoteli seks prepovedati. Nič čudnega, da je gospoda Kinseyja že leta 1956 pokopal srčni infarkt. In to tik preden je začel pripravljati tretjo knjigo z naslovom Študija perverzij. Potem so hvala bogu prišla šestdeseta in sedemdeseta, ki pa jih Kinsey na žalost ni dočakal. In sedaj je končno dobil film. Enkratno, poučno, zabavno, ravno prav provokativno, brez napak režirano (delo Billa Condona, avtorja mojstrovine Gods and Monsters) in odlično odigrano biografijo, kjer boste ujeli tudi moškega, ki mu pride v desetih sekundah (William Sadler), moškega, ki prizna, da je seksal s ponijem, žensko, ki se boji, da ji bo oralni seks onemogočil nosečnost, žensko, ki ji prvič pride šele po štiridesetem in seveda žensko (Lynn Redgrave), ki prizna, da bi bilo njeno življenje brez doktorjevih knjig še vedno le pekel. Ali kot bi zaključil kolega Kinsey,  od masturbacije ne boste dobili kosmatih rok in tumorja na možganih, od oralnega seksa pa ne boste zanosili. 

Ocena 4 in pol

 

1 komentar na “Recenzija: Kinsey”

  1. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: The Twilight Saga: Breaking Dawn – Part 1 pravi:

    [...] na koži ciljni publiki. Nimaš kaj, pozna se mu dober režiser, gospod Bill Condon, avtor filmov Kinsey, Gods and Monsters in Dreamgirls, ki je vnesel neko novo dimenzijo in se kljub zahtevam, da [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !