O moških, ki so ujeti v ženskem telesu, plus recenzija filma A Girl Like Me: The Gwen Araujo Story

7.12.2009 ob 16:15

V odličnem tv filmu A Girl Like Me: The Gwen Araujo Story, ki ga bom recenziral na koncu teksta, neka zdravnica, če se ne motim, poda teorijo, da se moški zaradi genske napake rodi v ženskem telesu. Da so vsi zarodki najprej ženskega spola, potem pa se jih nekaj razvije v moškega, nekaj pa jih ostane v prvotni obliki. In potem so tu še taki, ki se razvijejo v moškega, a ker medtem pride do napake v možganih, le ti ostanejo ženski, v moškega pa se spremeni le telo.

Huh, če bi teorija držala, so takšni moški torej le napaka narave. Hudi nesrečniki, s katerimi se je mati narava poigrala na zelo grd način. Pravzaprav niti niso moški, marveč ženske ujete v moškem telesu. Zaprte ženske, nesrečne ženske, ženske, ki so jim dali moško telo. Ali če hočete, moški, ki imajo ženske možgane. Da ne bo pomote, zdaj ne govorim o Salome in Marlenni, ki vse skupaj počneta le za šov in za biznis (no ja, Salome je šla zdaj do konca tudi telesno in se po eni strani kvalificira v to skupino). Kot tudi ne o tako imenovanih transseksualcih iz porno filmov, ki so prav tako takšni le zavoljo zaslužka. Zdaj govorim o pravih težavah. O hudih psiholoških motnjah, ki se še povečajo, če taka oseba željo po spremembi v sebi zadržuje. Če je ne spusti ven in če se obnaša, kot da je vse okej. Povedano drugače, tak moški se mora čimprej začeti oblačiti v žensko, saj se bo edino na ta način razvil v normalno bitje brez samomorilskih tendenc.

Huda situacija, ki je ne privoščim nikomur in ki tudi v Sloveniji pesti kar nekaj nesrečnikov. Kar nekaj moških, ki so se rodili v napačnem telesu in ki sanjajo o spremembi spola. O sanjski operaciji, kjer je seveda potreben tudi finalni rez. Nekje sem prebral, da se zdravniki za kaj takšnega odločijo šele po nekaj letih. Šele takrat, ko so res prepričani v pacientove želje. In ko se res zavedajo, da jim ne bo potem žal.

Saj res, kaj pa družina? Ali sprejme takšnega otroka? Se oče in mati sprijaznita, da se želi njihov sin že v rani mladosti šminkati in oblačiti v sestrina oblačila? Ali pa ga imata za spako in za geja? Huda vprašanja in še hujša dilema, pred katero so seveda postavljeni starši takšnega otroka. Da o vrstnikih in potencialnih partnerjih takšnega fanta niti ne začenjam razmišljati.

Pa naj zapis končam še z oceno filma, ki je navdihnil tale takst.

Takole gre:

A Girl Like Me: The Gwen Araujo Story (zda 2006, drama, režija: Agnieszka Holland, igrajo: J.D. Pardo, Mercedes Ruehl)

Pretresljiva in presenetljivo dobro narejena resnična zgodba o fantu, ki je hotel biti punca.

J.D. Pardo je Eddie Araujo. Moški z ženskimi možgani. Ali če hočete, ženska ujeta v telesu moškega. Sicer čisto simpatično, prijazno in preprosto bitjece, ki ima seveda cel kup težav. Tudi s fanti, ki jim ne upa povedati resnice. Tudi z mamico Sylvio (Mercedes Ruehl), ki sprva ne sprejema njegove drugačnosti. In seveda tudi sam s seboj, saj nima pojma, kaj mu je in kako bo našel svoje bistvo, svojo pravo identiteto. Ali še boljše, svoj pravi spol. Cel čas ga bega dejstvo, da ni povsem normalen. Da ne ve, ali je moški, ali je ženska. Muči ga dilema, kjer se zaveda, da bi rad bil ženska, da pa to ne bo dobro za njegovo konzervativno žlahto, ki bi jo seveda kap, če bi na kakšno družinsko srečanje prišel v ženskih cotkah. Toda potem leta minejo. In v teh letih se marsikaj obrne na bolje. Mati ga končno le sprejme takšnega kot je, on sam pa se začne obnašati kot ženska in vendarle dovoli, da ga vodi srce. Da ga vodi hotenje. In da ga vodi vse tisto, kar je moral skozi otroška leta držati v sebi. “Ti bi mu dovolila, da bi se oblekel celo v banano,” njegovi materi pove jezna babica. “Ne bi mu, saj mu rumena barva ne paše najbolje,” odvrne mati, ki je na sinovi strani, saj se zaveda, da je to edini način za njegovo srečo. Zelo dober film. Zelo tenkočuten, očarljiv, gledljiv in kljub mnogim podobnim filmom zelo svež in prepričljiv. Se pravi tak, da ga toplo priporočam.

Ocena 4 in pol

In še pravi Gwen Araujo

 

12 komentarjev na “O moških, ki so ujeti v ženskem telesu, plus recenzija filma A Girl Like Me: The Gwen Araujo Story”

  1. ajvar pravi:

    mah kakšen kretenizem sped od teh američanov, moški je kao v začetku kot zarodek ženska, jao jao.
    Zarodek v začetku nima spola in pika.kasneje se zazvije v določen spol saj kromosomi ze v samem začetku določijo njegov spol xx xy.

  2. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Ajvar, sam to pa še vseen ne spremeni dejstva, da se ženska rodi v moškem telesu in da zaradi tega nastane cel kup težav.

  3. Star pravi:

    Iztok, kar pišeš glede Salome in Marlene ni resnica. Salome je transgender oseba, ki tega ne dela za noben šov. Marlena pa se za potrebe javnega nastopanja preoblači v ženski spol – definicija tega je sicer biti drag queen, vendar ona sega širše. Prosim, preden kaj pišeš, se prej pozanimaj kako zadeve stojijo! Hvala!

  4. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Star, kako da Salome ne dela za noben šov? A ne poje, nastopa na odru, vodi oddaje in se celo življenje nastavlja medijem?
    Saj ne govoriva o izrazih in o tem, kako se imenujeta pravilno, govoriva o razliki med njima in med junakom filma A Girl Like Me, ki se je v žensko oblačil zaradi sebe, ne pa zaradi medijske kariere. In četudi bi se na koncu morda operiral, se ne bi zavoljo šova, marveč prav tako za svojo srečo.
    Kaj ti ni jasno?

  5. Escobar pravi:

    :) okej za deca je lepa baba —-

  6. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Res je :)

  7. nimiy pravi:

    še en dober film na to temo je bil transamerica

    http://www.imdb.com/title/tt0407265/

  8. mhm pravi:

    Zarodek je na začetku ženski in če se v nadalje ne spremeni, ostane ženski. Če pa se začne spreminjat, se pa spremeni v moškega (tisti zadnji x gre v y).

    Za zanimivost – ali veste, kaj je ščegetavček? To je zakrnel penis. Pač ženskam ostane to, moškim se pa ta stvar razvije v penis.

    No, na koncu bi lahko tudi rekli, da je penis razvit ščegetavček, ampak to je že neko drugo vprašanje …

  9. Papir pravi:

    V italijanskem Big Brotherju oz. šovu Grande Fratello so že pred nekaj sezonami prvič imeli transseksualko Silvio, ki je bila precej sigurna v svoji koži in je bila tako ženska kot vsaka druga ženska (samo v mnogočem celo veliko lepša!).
    Letos pa so prvič gostili moškega, Gabriele, ki se je rodil kot ženska. Izgledal je kot popoln moški in je imel tudi dekle, ki ga je čakalo zunaj. Od Silvie se je razlikoval po tem, da se je šele nedavno operiral in je bil vidno zmeden kar se svoje vloge tiče. Zelo pameten in tenkočuten, ampak izredno naporen za ostale zaradi svojih lastnih travm in bolečin. Je pa veliko naredil za razumevanje transseksualnih oseb, saj je pokazal drugo plat transformacije, težjo, mogoče bolj pristno. Hkrati je razložil, da pri tem ne gre samo za homoseksualnost. On je bil moški v ženskem telesu, ne homoseksualna ženska.

    Mislim, da je to ena od bolj krutih iger narave, ker se tako močno odraža na identiteti – navajeni smo namreč, da se identificiramo z lastnim spolom. Sprejmemo to, da je nekdo morda homoseksualen, a kako sprejeti, da si v resnici drugačnega spola, kot je videti navzven? Tako da klobuk dol pred ljudmi, ki se s tem soočajo in se “najdejo” in živijo srečno, čeprav so marsikaj pretrpeli.

  10. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nimiy, enkraten film, eden boljših tistega leta.

    Mhm, vemo, vemo :)

    Papir, zanimivo tole z italijanskim BBjem. Pa so ljudje sprejeli, so bili na njegovi strani?
    Se strinjam, taki ljudje si zaslužijo spoštovanje za vsa sranja, skozi katera morajo. Seveda, če ne gre za ljudi, ki s tem služijo in delajo kariero iz tega, potem pa so užaljeni, če se kdo z njimi pošali.

  11. Papir pravi:

    Iztok, ja, dejansko so bili kar priljubljeni. Silvia je zdržala precej dolgo notri, ampak je bila tudi sicer dokaj uravnovešena, simpatična in zanimiva oseba. Z eno posebno milino. Pa še lepo je pela.
    Gabriele je pa letel ven zato, ker je bil nominiran skupaj z enim od najbolj priljubljenih likov znotraj hiše in je seveda izgubil (tesno). Če ne bi bil tako “naporen” in če ne bi večkrat “predaval” svojim sostanovalcem (nehote se je postavil v višji položaj, ker je bil pač na tisti strani ljudi, ki imajo IQ malo višji od povprečnega zidaka), bi ga publika imela še raje. Drugače pa so mu bili pravzaprav naklonjeni tako v hiši kot zunaj nje. Zanimivo, ne?
    Ja, takih ljudi je veliko, mi se najbrž tega niti ne zavedamo – in velika večina ne dela tega zaradi kariere, pač pa zato, da bi končno normalno zaživeli v lastni koži. Salome v tem oziru tudi odstopa, ker navzven izgleda, da je njen prehod izredno nenaporen, lahkoten in nekaj, o čemer z lahkoto govori na glas. Za večino pa ni tako.

  12. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Podobno kot pri nas Salome, očitno ljudje postajajo odprti za take reči, kar je pohvalno.
    Se strinjam, Salome je svoje tegobe opisala samo v knjigi, v javnosti pa nastopa kot da je bil to mačji kašelj. Kaj vem, morda to ni najbolj dobro.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !