Recenzija: World’s Greatest Dad

4.12.2009 ob 21:01

zda 2009, komična drama, režija: Bobcat Goldthwait, igrajo: Robin Williams, Daryl Sabara, Alexis Gilmore, Michael Thomas Moore

Brez skrbi, tole kljub naslovu ni še en blesav družinski film Robina Williamsa, marveč prekleto dobra črna komedija, ki zadene naravnost v dušo.

Čeprav se zdi, da je kariera Robina Williamsa že nekaj let v krizi, temu še zdaleč ni tako, saj je gospod posnel kar nekaj zelo dobrih filmov, ki pa seveda niso bili družinske komedije in uspešnice, po katerih ga širša publika najbolj pozna. In World’s Greatest Dad, ki po naslovu resda obljublja še eno tipično družinsko komedijo, je točno tak film. Zelo dober, mali in za širšo publiko neznan, saj sploh ni dobil prave distribucije, kar je škoda, saj bi bili gledalci brez dvoma navdušeni. In Williams, ki je spet vrhunski, igra učitelja Lancea Claytona, očeta samohranilca, ki mora prenašati svojega zelo čudaškega najstniškega sina Kylea (Daryl Sabara). Fanta, ki se mu zdijo celo heavy metalci geji, fanta, ki sovraži filme in glasbo, fanta, ki skozi okno opazuje ostarelo sosedo, fanta, ki še posebej ne prenese pevca Brucea Hornsbyja, fanta, ki rad gleda perverzne fotke v raznih revijah, in fanta, ki masturbira tako, da se med orgazmom davi s pasom. Vsi ti prizori in dialogi z očetom in sinom so odlični. Upal bi si trditi, da bi postali kultni, če bi za tale film vedelo več ljudi. Prav tako enkratni so dialogi v šoli, kjer poučuje Robin Williams. Recimo tisti, ko eden izmed učencev v pesniškem krožku skopira Under Preasure Queenov in Davida Bowiea ter misli, da profesor ne bo pogruntal prevare. Ko jo pogrunta in ko se učenec začudi, da jo je, profesor sikne: “Daj no, saj sem vendar belec.” Tak je tale film, poseben, drugačen, izjemno zabaven in nepozaben. In to že pred glavnim zapletom, ko si upam trditi, da posatne celo mojstrovina. Dramaturška, karakterna in scenaristična. Vseskozi zabavna, predvsem za ljubitelje črnega humorja, pa vendar globoka in taka, da ne pretirava in ohrani stik z realnostjo same zgodbe. Williamsov sin namreč po nesreči umre med masturbacijo. Zadavi se. Kot David Carradine in Michael Hutchence. Ker je to seveda sramota, ga oče obesi, inscenira samomor in napiše poslovilno pismo, za katerega je bilo vredno umreti. Pismo je tako globoko, da začnejo učenci in učitelji v sinu videti junaka in genija, ki ga za časa življenja niso razumeli. In da šolo obišče celo Bruce Hornsby, ki je kar naenkrat njegov najljubši pevec. To je super ideja in še boljša izvedba. To je film, ki zmaga v scenarističnem smislu, v svoji izvirni ideji in izvedbi tega scenarija. Ker ga je spisal in režiral Bobcat Goldthwait, najbolj znan kot butasti Zed iz Policijske akademije, sem zelo presenečen, saj takega presežka od njega nisem pričakoval.  Eden najboljših filmov leta 2009, poln zares dobrih in originalnih prizorov, ki zabavajo in očarajo na prav poseben način. Tudi na koncu, ko Robin Williams popolnoma gol skoči v bazen in se osvobodi vseh grehov, ki jih nosi na duši. In prav ta skok odreši tudi dušo gledalca, ki je ves film z njim tesno povezan.

Ocena: 8/10

 

5 komentarjev na “Recenzija: World’s Greatest Dad”

  1. Vidmar pravi:

    Sem mislil, da je še ena tistih bednih družinskih komedij. Zagotovo bom pogledal.

  2. Vidmar pravi:

    Pogledal. Super film, me pa zanima, koliko družin si je šlo ogledat ta film, ki ni ravno družinski per se.
    Ne manjka mu veliko do težke drame, prav tako ne do lahkotne komedije, kar me je malo begalo.

  3. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Glede na izjemno skromen finančni rezultat, bi rekel, da nobena :)
    Jaz sem ga vzel kot črno komedijo in nisem imel nobenih težav, saj sta se žanra odlično zmešala med sabo.

  4. Filip pravi:

    Pravkar pogledal. In tudi mene je presenetil. Ne tako zelo kot tebe, a vendar. Vrnitev Robina Williamsa. Med ogledom sploh nisem vedel, kaj naj si mislim. Še zdaj ne vem, ali bi Williamsa označil za junaka ali zlobneža. Sveže, hinavsko, zabavno.

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ne ravno vrnitev, saj ima za pasom takih filmov cel kup zadnja leta. Jaz bi rekel antijunak.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !