Recenzija: A Christmas Carol

24.11.2009 ob 21:31

zda 2009, risanka, režija: Robert Zemeckis, glasovi: Jim Carrey, Gary Oldman, Bob Hoskins, Robin Wright Penn, Colin Firth, Cary Elwes

“Nadanimacija”.

Robert Zemeckis, ki nas je nazadnje navduševal z Beowulfom, nam skozi svojo zelo uspešno kariero dal tudi trilogijo Back to the Future, Forresta Gumpa, What Lies Beneath, Used Cars, I Wanna Hold Your Hand, Romancing the Stone, Rogerja Rabbita, Cast Away, Contact in Death Becomes Her ter nam v risanki The Polar Express pokazal, kako lahko spet slišimo zvončke, je tokrat presegel samega sebe. Še posebej v smislu animancije, ki je tako zelo popolna, da gledalec ne more verjeti. To ni več animacija, to je “nadanimacija”. Povedano drugače, The Polar Express je bil vaja, Beowulf generalka, A Christmas Carol pa je predstava. Animirana mojstrovina, kjer zvezdniški glasovi ponazarjajo tudi obraze posameznih likov. Res je, Jima Carreyja, ki igra kar osem različnih junakov, boste prepoznali tudi po izgledu. Prav tako Garyja Oldmana, Colina Firtha in recimo Boba Hoskinsa. In tu je klasična zgodba Charlesa Dickensa, aktualna bolj kot kadarkoli. V času, ko so ljudje vse bolj depresivni, zlobni in negativni. In v času, ko so skoraj vsi prenehali verjeti celo v Božička. In tak je tudi naš Scrooge, ljudomrzni nergač, ki bi božič tudi ukinil, če bi bilo mogoče. Kot Grinch, ki ga je leta 2000 prav tako igral Jim Carrey. Četudi so tole Božično pesem tako ali drugače na velika in mala platna preslikali vsaj dvajsetkrat, je najnovejša različica fenomenalna. Čeprav narisana, bolj živa in filmska od filma. Čeprav animirana, bolj prepričljiva od resničnih igralcev, ki so jo igrali vse od nemega filma dalje. To je zgodba o preobrazbi karakterja. Zgodba o slabi vesti, ki jo pričarajo trije duhovi. Ki jo glavnemu junaku, katerega je leta 1988 v nekoliko prirejeni inačici igral tudi Bill Murray, pokažejo preteklost, sedanjost in prihodnost. Točno tako, samo tako divja terapija lahko spreobrne takega gospoda kot je Scrooge. Samo tak hud brainwash lahko iz njega potegne dobre lastnosti in mu v prsi namesto kamna spet zarije srce. Čudovita zgodba, zelo globoka poanta in želja, da bi se vsak negativec vsaj enkrat pošteno zazrl vase in spremenil svoj odnos do sveta, do soljudi in do tistih, ki mu nočejo nič žalega. Terapija za dušo in srce, v primeru Roberta Zemeckisa pa tudi fantastično filmsko doživetje, ki ga ne boste nikoli pozabili. Ali kot je dejal Tiny Tim: “God bless us everyone.”

Ocena 4 in pol

 

4 komentarjev na “Recenzija: A Christmas Carol”

  1. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Charlie St. Cloud, Step Up 3D, Legend of the Guardians pravi:

    [...] do konca. Zack Snyder zna, vsaj tako dobro kot Robert Zemeckis, ki me je lani navdušil z risanko A Christmas Carol. Dejansko zgodba o nacizmu, o okultu nacizma, ki si želi podjarmiti svet, pa tudi kanček [...]

  2. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: Despicable Me pravi:

    [...] uničil Vectorja. Drži, Gru je kot Ebenezer Scrooge, Despicable Me pa diši po Dickensovi klasiki A Christmas Carol, ki smo jo lani v prav tako odlični animirani obliki dobili v kina. Božična verzija Bonda, [...]

  3. Podelitev oskarjev 2010 « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] in The Secret of Kells niso nominirali Cloudy with a Chance of Meatballs , G-Force in seveda A Christmas Carol, pa mi prav tako ni najbolj [...]

  4. montebuba pravi:

    Lepa risanka, s poučno zgodbo, dobro animacijo in dobrim glasovnim nastopom Carreya/Oldmana;

    8/10

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !