LIFFe 2009: The Limits of Control

21.11.2009 ob 23:07

zda 2009, komična drama, režija: Jim Jarmusch, igrajo: Isaach De Bankole, Tilda Swinton, John Hurt, Bill Murray, Paz de la Huerta, Gael Garcia Bernal

Zanimiva, posebna, svojevrstna, izvirna, na trenutke zelo zabavna, a žal tudi dolgočasna in predolga štorija o plačanem morilcu, ki bi se odlično znašel v sedemdesetih.

Pa naj za začetek na hitro obdelam rezime Jima Jarmuscha, ki mi je bil, če sem iskren, z vsakim novim filmom boljši kot prej. Začelo se je leta 1984 s filmom Stranger Than Paradise, ki me je pustil hladnega. Nadaljevalo s filmoma Down by Law in Mystery Train, ki sta me zabavala (prvi bolj kot drugi). In doseglo vrhunec s filmom Night on Earth, ki me je navdušil po dolgem in počez. No ja, Dead Man iz leta 1995 me je navdušil še bolj, Ghost Dog le malce manj, Broken Flowers, kjer je briljiral Bill Murray, pa mi je bil itak mojstrovina, pa četudi so mnogi mislili drugače. V bistvu sem bil razočaran le nad Ten Minutes Older, kjer je Jarmusch le asistiral, nimam pa pojma zakaj sem na Coffe and Cigarettes popolnoma pozabil in se sploh ne spomnim, če sem ga uspel videti. Kakorkoli že, kolega Jarmusch mi je kul režiser, zato sem se veselil tudi njegovega zadnjega filma The Limits of Control, mešanice Ghost Doga in Night on Earth, ki me je močno spominjla tudi na stare dobre ameriške kriminalke iz sedemdesetih. Recimo na Point Blank, pa četudi je zgodba povsem drugačna, glavnega junaka, ki ga stoično igra Isaach De Bankole, pa seveda ne vodi maščevanje, marveč posel. Jp, Isaach De Bankole je plačani morilec, zelo skulirani, celo preveč skulirani “man with no name”, še en Clint, ki za svoj novi posel odpotuje v Španijo in srečuje številne odbite like. Kot taksisti v Night on Earth. Kot Bill Murray v Broken Flowers. Procedura je vedno ista. Najprej ga vprašajo, če govori špansko, no ja, predvidevajo, da ne govori, potem začnejo filozofiranje o določenih temah, recimo o filmu, znanosti in glasbi, nato mu dajo šibično škatlo z listkom, kjer so nova novodila za tarčo. Tudi naš Isaach je čista rutina, vedno oblečen v isto obleko, vedno naroči dve kavi, vedno poje listek, vedno odgovarja v bistvu iste reči. Tako zelo rutiniran je, da zavrne tudi seks nenehno gole in pohotne bejbe. Pač profi, ki hoče izpeljati posel in ubiti naročeno tarčo. Prav poseben lik, takega zlepa ne boste našli v nobenem drugem filmu. No ja, ko sreča tipa s kitaro in jo s kovčkom mahne na ulico, zgleda kot Antonio v Desperadu. Toda pištol in streljanja ne potrebuje. Za oboje je preveč kul. Čisti samotar, ki bi še konja nagnal v prerijo. Drži, The Limits of Control je vestern, urbani vestern, ki se pač dogaja v Španiji in kjer glavni junak nima klobuka, kolta in ne konja. Škoda je le, da je atmosfera preveč impresionistična in premalo filmska, preveč zaspana in premalo dinamična. Ter, da si jarmusch vzame čas za predolge kadre, kjer se ne zgodi ničesar.

Ocena 3 in pol

Povezave do ostalih filmov letošnjega festivala:

http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/12/liffe-2009-wolke-neun/

http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/12/liffe-2009-the-girlfriend-experienc

http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/14/liffe-2009-the-countess/

http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/14/recenzija-antichrist/

http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/16/liffe-un-prophete-sin-nombre/

http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/18/liffe-capitalism-a-love-story-fish-tank/

http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/19/liffe-2009-madeinusa-tulpan/

 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !