Televizija 4

7.11.2009 ob 13:22

A MURDER OF CROWS (zda 1999, triler, režija: Rowdy Herrington, igrajo: Cuba Gooding Jr, Tom Berenger, Marianne Jean-Baptiste, Eric Stoltz, Mark Pellegrino)

Zelo soliden tv triler, ki bi si zaslužil velika platna in večji proračun.

Cuba Gooding Jr. je Lawson Russell, super uspešni odvetnik, ki bi rešil tudi Jezusa Kristusa. Dokler ga ne useka slaba vest, dokler se sredi sojenja morilcu Ericu Stoltz ne obrne na drugo stran in konča kariero. Pa kaj, čaka ga Florida, kjer kupi majhno barkačo in se preživlja kot vodič za iskanje rib, ki jih lovijo bogataši. In tako sreča skrivnostnega, ostarelega in čvekavega gospoda, ki mu zaupa svoj neobjavljeni roman A Murder of Crows in potem naslednji dan še bolj skrivnostno umre. In Russell roman, ki govori o morilcu, kateri pospravi pet zelo znanih odvetnikov, seveda obdrži zase ter ga izda pod svojim imenom. Jasno, saj se je na Florido umaknil tudi zato, da bo napisal svoj roman, ki pa je celo leto ostal samo pri nekaj stavkih. In pozor, A Murder of Crows se prodaja za med. Bolj kot Harry Potter, bolj kot romani Johna Grishama. Tako dobro, da ob branju orgazmira tudi založnica. In Russell se spremeni v bogataša, si kupi Rolls Roycea ter uživa kot še nikoli. Nato sledi hladen tuš, za katerega poskrbi detektiv Tom Berenger, ki ugotovi, da zgodba o umorjenih odvetnikih ni izmišljena marveč resnična, kar pomeni, da Russell ni samo pisatelj marveč tudi morilec. Odličen scenarij, dobri zapleti in še boljši preobrati, ki samo v zadnjih minutah izgubijo ostrino in podležejo klišejem. Nič zato.

Ocena 4

DISTURBIA (zda 2007, triler, režija: D. J. Caruso, igrajo: Shia LeBeouf, David Morse, Carrie-Anne Moss, Sarah Roemer, Aaron Yoo, Matt Craven)

Dvoriščno okno za najstnike.

Ko je Alfred Hitchcock leta 1954 posnel vrhunski triler Dvoriščno okno, v katerem invalidni James Stewart skozi okno svojega stanovanja opazuje nenavadno dogajanje pri sosedih, zagotovo ni niti pomislil, da ga bodo skoraj petdeset let kasneje obračali po svoje. Ga priredili za najstniško populacijo, ali še boljše, za najstniško inteligenco in trende, ki so pač zanimivi za novo tisočletje. Prav imate, Disturbia je Dvoriščno okno brez idej in svežine. In film, kjer ima James Stewart, sedaj najstnik Kale (Shia LeBeouf), doma več vohunske opreme kot FBI in CIA skupaj. Nič čudnega, da odkrije sumljivo početje pri svojem sosedu (David Morse) in da bi s svojimi organizacijskimi sposobnostmi razkril celo terorista v filmu Skrivnost ulice Arlington, kjer je zlobnega soseda lovil Jeff Bridges. Nič posebnega, le že videno obračanje klišejev, ki bo zares všeč le osnovnošolcem. Disturbia je tako zelo naivna, da zgreši celo svojo ciljno publiko.

Ocena 2 in pol

THE PRODUCERS (zda 2005, komični muzikal, režija: Susan Stroman, igrajo: Nathan Lane, Matthew Broderick, Uma Thurman, Will Ferrell, Gary Beach, Roger Bart, Jon Lovitz, Michael McKean, Andrea Martin, Mel Brooks)

Dovolj zabaven in živ rimejk filma, ki ga je leta 1968 posnel Mel Brooks.

To, kar sta konec šestdesetih v izvrstni in domiselni veseloigri počela Zero Mostel in Gene Wilder, počneta sedaj Nathan Lane in Matthew Broderick, broadwayski producent Max Bialystock in računovodja Leo Bloom. Na oder morata namreč postaviti tako zelo slabo predstavo, da bo prinesla totalno izgubo in se odvrtela samo enkrat. Samo na dan premiere in nikdar več. Na ta način bosta zaslužila lep kupček denarja in si zagotovila lagodno življenje. Jasno, če hočeš posneti najslabšo predstavo vseh časov, moraš dobiti najslabšega režiserja vseh časov (Gary Beach), najslabšega dramatika vseh časov (Will Ferrell) in najslabšo igralko vseh časov (Uma Thurman). Ker vse to še ni dovolj, moraš izbrati še najslabši naslov vseh časov in vse skupaj obrniti še v gejevske vode. In Springtime for Hitler pride kot naročen. Kot dan od Boga. Od Boga, ki bo Maxu in Leu zaradi popolnega finančnega poloma prinesel gore denarja. Vseskozi zabavna, tekoča, navihana, nostalgična in elegantna glasbena komedija, ki je leta 2005 povsem po krivici padla na neplodna tla in pogorela v primerjavi s slavnim ter kultnim originalom. In seveda, Mel Brooks se za sekundo pojavi na koncu odjavne špice.

Ocena 4

BEAUTIFUL JOE (zda in anglija 2000, kriminalna komedija, režija: Stephen Metcalfe, igrajo: Billy Connolly, Sharon Stone, Gil Bellows, Ian Holm, Jurnee Smollett, Dillon Moen, Dann Florek)

Po krivici spregledan biserček, ki so ga na mariborski NET TV pred leti vrteli vsak teden trikrat.

Izvrstni Billy Connolly je Joe, irski patron, ki se je preselil v New York, se poročil in zaživel povsem običajno življenje. Vse dokler ni nekega dne svojo ženo v postelji zalotil z drugim in dobil pojasnilo, da je bil pač preveč dolgočasen. Po ločitvi je zaživel sam, ko mu je zdravnik odkril tumor na možganih, pa se je odločil, da bo pred operacijo še malo pohajkoval naokoli. Nič posebnega, če ne bi naletel na lahkoživo Sharon Stone, mamico dve otrok, in se zaradi nje zapletel z lokalno mafijo. Resnično prikupen filmček, ki je znal odlično in preprosto zmešati dramo, komedijo, kriminalko in triler. Billy Connolly igra še boljše kot v filmu Gospa Brown, Sharon Stone pa sicer zamenja več cot kot v Casinu, a kljub temu dokaže, da bi se lahko spremenila v resno dramsko igralko, če bi ji dali možnost in jo nehali jemati kot seks simbol. Ste slišali za Čednega Johnnyja, ki ga je nekoč igral Mickey Rourke? Pozabite ga, na sceno je prišel Lepi Joe, ki sploh ni Lepi Joe, marveč povsem navaden Joe, ki ga zamenjajo z Lepim Joejom. Resnično eden tistih spregledanih biserčkov, ki ga brez NET TV ne bi uspel videti niti sam.

Ocena 4 in pol

COACH CARTER (zda 2005, športna drama, režija: Thomas Carter, igrajo: Samuel L. Jackson, Rob Brown, Robert Ri’chard, Rick Gonzales, Ashanti, Antwon Tanner)

Dangerous Minds.

Resnična zgodba o košarkarskem trenerju Kenu Carterju (Samuel L. Jackson), ki je s posebnimi prijemi razpuščene in divje mulce srednje šole Richmond spremenil v lokalne zvezdnike in jim pokazal, da športnik nujno potrebuje tudi izobrazbo, če hoče zares uspeti in najti smisel življenja. Pač klišeji številnih podobnih filmov, kjer Robina Williamsa, Morgana Freemana, Edwarda Jamesa Olmosa, Glenna Forda in Michelle Pfeiffer zamenja Samuel L. Jackson, Sam the Man, ki še vedno misli, da igra v Šundu. Da igra trenerja, ki je hkrati tudi učitelj. In trenerja, ki ga fantje seveda najprej sovražijo potem pa se vam zaljubijo. Preveč standardna in predolga športna drama, ki bi zares vžgala kakšnih trideset let nazaj.

Ocena 3

THE GENERAL’S DAUGHTER (zda 1999, triler, režija: Simon West, igrajo: John Travolta, Madeleine Stowe, James Woods, James Cromwell, Timothy Hutton, Clarence Williams III, Leslie Stefanson, Daniel Von Bargen)

Namesto filma A Few Good Men smo še enkrat dobili blesavih Osem milimetrov.

Problem filma Generalova hči tiči v dejstvu, da se zgodba in njeni akterji obnašajo tako, kot da rešujejo svet, na koncu pa gledalec ugotovi, da je šlo le za nepomemben družinski problem, ki bi ga morala general (James Cromwell) in njegova hči (Leslie Stefanson) rešiti za domačo mizo in s pivom v roki. Zelo neumno in banalno, če pomislimo, da so zaradi njunega spora nastradali mnogi nič krivi vojaki oz. da sta detektiva in vojaška preiskovalca John Travolta ter Medeleine Stowe zapravila ogromno časa za nič. Kot bi rekel William Shakespeare: »Mnogo hrupa za nič.« Tako je, smrt generalove hčerke naredi mnogo hrupa filmskim likom in praktično nič rezultatov nam gledalcem, pa čeprav sta John Travolta in James Woods zelo dobra in prepričljiva v medsebojnih »kdo bo koga« dialogih. Vse skupaj tako na žalost deluje kot igra otrok v vrtcu, ki se gredo detektive in v peskovnik zakopljejo domišljiski zaklad, cel film skrit morilec generalove hčerke pa je med svojim ključnim dejanjem zelo podoben najbolj neumnem delu filma Osem milimetrov, ko je Nicolas Cage za dovoljenje za umor po telefonu zaprosil neko žensko. Strašno obetaven predfilm nas je torej speljal na led, Madeleine Stowe ne ve kaj bi počela, James Cromwell nima pojma kako se igra generala, Timothy Hutton je ponovno osmo kolo, John Travolta pa bo kmalu postal najbolj pošten človek na Zemlji. V filmu A Civil Action je imel kot odvetnik ugovor vesti, sedaj pa bo ne glede na grožnje, da bo zapravil kariero, vztrajal do konca in stopil na prste čisto vsem, ki so si to zaslužili. Kaj pa režiser Simon West ? Eh, še zmeraj misli, da režira Con Air. Film, ki nas pouči, da poleg prave in napačne poti obstaja še vojaška, potem pa se obnaša kot rezervna verzija filma G. I. Jane.

Ocena 2

U-571 (zda 2000, vojna pustolovska drama, režija: Jonathan Mostow, igrajo: Matthew McConaughey, Harvey Keitel, Bill Paxton, Jake Weber, David Keith, Jack Noseworthy, Will Estes, Jon Bon Jovi)

Če lahko pozabite na filme Lov na Rdeči oktober, Podmornica in Škrlatna plima, potem vam bo U-571 zelo všeč . Če ne gre, pa se boste morali pač sprijazniti s klišeji.

U-571 je živce parajoč in do konca fino napet podvodni triler z razkošnimi zvočnimi efekti, kjer se skupina ameriških marincev bojuje z nemškim rušilcem in upa, da bo znova zagledala morsko gladino. Ne gre jim. Nagaja jim tehnika. Nagajajo jim torpeda. Nagaja jim premočan pritisk. In nagaja jim sreča. Od začetka do konca. Prav imate, U-571 je kliše, ki se trudi, da ne bi bil kliše, kar mu seveda ne more uspeti, saj smo pred njim videli filme Lov na Rdeči oktober, Podmornica in Škrlatna plima. Povedano na bolj preprost način, U-571 hoče biti Škrlatna plima, kjer se Matthew McConaughey in Bill Paxton na vsak način trudita oponašati Denzela Washingtona ter Genea Hackmana.

Ocena 3 in pol

WHATEVER IT TAKES (zda 2000, komedija, režija: David Raynr, igrajo: Shane West, Marla Sokoloff, Jodi Lyn O’Keefe, James Franco, Aaron Paul, Julia Sweeney, Kip Pardue)

Najstniška verzija Cyranoja De Bergeraca.

Dva tipa (West, Franco), dve punci (Sokoloff, O’Keefe), dvojna igra, klišeji in srečen konec.

Ocena 3

HIGH CRIMES (zda 2002, dramski triler, režija: Carl Franklin, igrajo: Ashley Judd, Morgan Freeman, James Caviezel, Amanda Peet, Bruce Davison)

Če posnameš film, ki ima vse tisto, kar je manjkalo Generalovi hčeri, še ne pomeni, da si posnel zares dober film.

High Crimes, ki vas bo zaradi Ashley Judd spomnil na Double Jeopardy, zaradi Morgana Freemana na Kiss the Girls, zaradi umazanih iger v ameriški vojski pa na Generalovo hčerko, je film, ki se ves čas spretno spopada s klišeji, čeprav se zaveda, da bo bitko na koncu izgubil. Napeta in z zelo prepričljivim preobratom speljana zgodba o odvetnici (Ashley Judd), ki s pomočjo zapitega advokata Morgana Freemana rešuje usodo svojega, za hude vojne zločine obsojenega moža (James Caviezel), je narejena točno tako kot se od nje pričakuje. Pa vendar, na površje kmalu pride rutina in servira vsem znane stereotipe, ki filmu preprečijo, da bi se zavihtel na prestol, kjer konkurente že dalj časa osamljeno čaka mojstrovina Peščica dobrih mož.

Ocena 3 in pol

JUST LIKE HEAVEN (zda 2005, komedija, režija: Mark Waters, igrajo: Reese Witherspoon, Mark Ruffalo, Jon Heder, Donal Logue)

Malce premalo očarljiva mešanica filmov Duh in Beetlejuice.

Da bo Reese Witherspoon slej kot prej posnela film tipa Just Like Heaven, film, ki spretno obrača znano zgodbo moškega, ki se zaljubi v žensko, ki ni ženska, marveč duh, je bilo jasno kot beli dan. Samo Reese je zadnje čase namreč dovolj romantična in simpatična, da lahko kot za šalo zvozi takšen film. Takšne klišeje, takšno stokrat videno zgodbo in takšno pocukrano atmosfero. Jasno, Just Like Heaven ni dovolj očarljiv, da bi se lahko primerjal z Duhom, kakor tudi ne dovolj odbit, da bi ga metali v isti koš z Beetlejuiceom, kar pa ne pomeni, da ima zaradi tega kakšne težave. Nima jih, niti na začetku, niti na sredini in niti na koncu. Pač film, ki obvlada plonkanje in film, ki ima srečo, da ima Reese Witherspoon.

Ocena 3 in pol

WAR OF THE WORLDS (zda 2005, znanstveno fantastična pustolovščina, režija: Steven Spielberg, igrajo: Tom Cruise, Dakota Fanning, Tim Robbins, Miranda Otto, Justin Chatwin, Morgan Freeman)

E.T.-ju se je zmešalo.

Se spomnite E.T.-ja, po slovensko, Vesoljčka, ki je hotel domov. Bil je prijazen, navihan, simpatičen in kul. Tako kot družba marsovcev iz leta 1977, ko je Steven Spielberg posnel Bližnja srečanja tretje vrste, kjer so pobje z lovkami padali na glasbo. Sedaj je situacija drugačna. Sedaj so pobje jezni, divji, perverzni in odločeni, da nas uničijo. Kot v filmu Dan neodvisnosti in Mars napada. Natanko tako kot v kultnem romanu War of the Words, ki ga je leta 1938 kot veste tako mojstrsko po radiu uprizoril Orson Welles. In pobje se gredo etnično čiščenje, čisti genocid, kjer je treba Zemljane preprosto izbrisati. Pobje so nacisti, Zemljani so Židje. Pobje so homosapiensi, Zemljani so neandertalci. In njihov blitz krieg seka sto na uro. Po vzoru strojev iz Matrice in pajka iz filma Wild Wild West. In pozor, lovkarji tokrat ne napadejo iz lufta, marveč iz zemlje. Tja so namreč skrili svoje tajno orožje. Svoje orjaške stroje, ki čistijo vse pred sabo. To so storili pred milijoni let, za vsak slučaj, just in case, če bi se jim zahotelo spremembe. Kot onim fantom iz Odiseje 2001, ki so monolit na Zemlji pustili že v času opic. In Tom Cruise, ki mora med vsem rompom in pompom reševati svojo družino, ni nič drugega kot Richard Dreyfuss iz leta 1977, le da naleti na veliko bolj jezne nezemljane. Na hudo zlobna bitja, ki se potem na trenutke obnašajo kot dinozavri iz Jurskega parka. Prav imate, Stevenu Speilbergu je zmanjkalo domišljije. Postal je kopija originala. Kopija samega sebe in svojih učencev. To je seveda slabo. To se seveda ne bi smelo zgoditi. Še posebej ne pri filmu, ki bi moral biti film vseh filmov in najboljši Spielbergov film doslej. Problem je v dolžni, ki znaša le 116 minut. Filmu se namreč mudi. Film teče prehitro in si ne vzame dovolj časa. Zato na trenutke deluje površno in pač sestavljeno iz parih zaključenih sekvenc, ki se ne znajo sestaviti v celoto. V film, vreden kultnega romana. Rezultat je jasen. Rezultat je vesoljček iz E.T.-ja, ki bi nujno potreboval lepotno operacijo in zvrhano torbo antibiotikov. Le tako bi namreč ujel korak z ljudmi, bitji, ki so dovolj nora, da še vedno živijo na Zemlji.

Ocena 3 in pol

EVEN MONEY (zda 2006, drama, režija: Mark Rydell, igrajo: Kim Basinger, Danny DeVito, Ray Liotta, Forest Whitaker, Tim Roth, Nick Cannon, Jay Mohr, Kelsey Grammer, Carla Gugino)

Usodna nesreča, ki ji bomo rekli Usodna tekma.

Mark Rydell, režiser klasike On Golden Pond, ki je svoj zadnji kino film posnel pred dvanajstimi leti, tokrat stopi na tematiko Usodne nesreče, ali če hočete, na zmenek s Kratkimi zgodbami in Magnolijo. Pisateljica (Kim Basinger), ki postaja odvisna od iger na srečo, kjer ji asistira tretjerazredni čarovnik Danny DeVito. Njen mož (Ray Liotta), ki je prepričan, da mu natika rogove. Ženska (Carla Gugino), ki ugotovi, da ima njen sanjski moški mračno preteklost. Možakar (Forest Withaker), sicer starejši brat obetavnega srednješolskega košarkarja (Nick Cannon), ki ga nadlegujejo upniki (Tim Roth, Jay Mohr). In invalidni detektiv (Kelsey Grammer), ki na koncu pogleda skozi prste. Dobro narejeno mešanje večih likov, usod in zgodbic, ki kljub podobnim filmom useka tja kamor je treba.

Ocena 4

SNOW DAY (zda 2000, komična pustolovščina, režija: Chris Koch, igrajo: Mark Webber, Schuyler Fisk, Chevy Chase, Pam Grier, Iggy Pop, Chris Elliott, Jean Smart, Zena Grey, John Schneider, Damian Young, Emmanuelle Chriqui)

Vsi za sneg in sneg za vse.

Snow Day, sicer veliko komercialno presenečenje leta 2000, je eden tistih otroških filmov, ki jih zadnjih deset let ne dela nihče več, saj otroci veliko raje gledajo nasilje, kri, seks, dinozavre in meteorje. Zgodba o tem, kaj se zgodi, ko nastopi prvi snežni dan, vzporedna štorija prve ljubezni, kjer sodeluje tudi resnična hčerka Sissy Spacek. Simpatični vremenar Chevy Chase, njegova šefica Pam Grier, na Ala Martina usekani oskrbnik drsališča Iggy Pop in zlobni plužilec zasneženih cest Chris Elliott, so bili dovolj za 60 milijonov dobička, kar je bilo glede na konkurenco preprosto neverjetno. Film, ki počne vse tisto, kar počnejo najstniške komedije, le da seks nadomesti s snegom.

Ocena 3 in pol

BROKEN LIZARD’S CLUB DREAD (zda 2004, komična grozljivka, režija: Jay Chandrasekhar, igrajo: Jay Chandrasekhar, Elena Lyons, Dan Montgomery Jr., Tanja Reichert, Nat Faxon, Michael Weaver, Jordan Ladd, Bill Paxton)

Petek trinajstega: psiho pobija dijake na sanjskih počitnicah.

Domiselno reklamirana komična grozljivka Jayja Chandrasekharja alias Broken Lizarda a.k.a. Jumbulinghama Chandrasekharja, tipa, ki nam je dal tudi komedijo Super Troopers, na trenutke potegne daleč. Vse tja do Krika in najboljših predstavnikov tako imenovanega podžanra splatter, saj izvirno obračuna s klišeji podobnih grozljivk (morilec vedno vstane od mrtvih, rezilo te vedno zadane med seksom, glavni osumljenec je vedno napačen, med ljudmi kroži urbana legenda). Toda kaj, ko se čez čas tudi sam spremeni v dolgočasen ter prevečkrat viden kliše, kjer se neuspešno plazi tudi Bill Paxton, nekdanji rokovski zvezdnik Coconut Pete, ki se fura na star imidž in podira pohotne najstnice.

Ocena 2 in pol

 

6 komentarjev na “Televizija 4”

  1. Filip Filip pravi:

    S primerjavo Dvoriščnega okna in Disturbije se povsem strinjam, a se mi je slednji zdel kljub temu precej svež in gledljiv, da ne omenim precej dobre igre in vzdušja. Seveda pa ne gre brez klišejev…
    Just Like Heaven me nikakor ni prepričal in bi mu dal še nižjo oceno kot ti, War of the Worlds je pa pač ena akcijska doza brez kakšne posebne globine (razen odnosa glavnih likov), mi je bil pa zelo všeč parikaz panike ljudi.
    Ostalih pa itak nisem gledal :)

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Disturbia je meni povsempovprečen film, kjer me ne navduši praktično ničesar. Pa še zeleni junak mi gre malo na živce. Just Like Heaven res ni nič posebnega, a mi je bil simpatičen in z nekaj lepimi trenutki, zato taka ocena.

  3. Recenzije: Casino Jack, Monsters, Never Let Me Go, The Company Men « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] pomenu besede razkrije šele v zadnjih minutah filma. Drži, tole ni še ena Godzilla, niti še en War of the Worlds, niti novi Cloverfield, pa četudi gre spet za invazijo nezemljanov. Tole je alegorija resničnega [...]

  4. Recenzija: I Am Number Four « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] sem videl, da tale film režira D. J. Caruso, ki me je razočaral s filmoma Disturbia in Eagle Eye, sem vedel, da ne bom dobil nič posebej zanimivega, ali še bolje, da bom spet dobil [...]

  5. Recenzije: Battle: Los Angeles, Cirkus Columbia « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] in bolj butastih filmov Michaela Bayja in Rolanda Emmericha. Pa tudi nad Spielbergovo inačico Vojne svetov, kjer se je proti vesoljskim mašinam boril Tom Cruise. Ne bom rekel, da nekaj prizorov ni na [...]

  6. IZTOK faking GARTNER » Twista ft. Faith Evans: Hope pravi:

    [...] komad, ki bi moral pred leti ujeti dosti več slave in plejtajma. Sicer pa soundtrack filma Coach Carter in tudi ena izmed pesmi albuma The First Lady Faith Evans. Hip hop z globino in enkratno [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !