Kulti in klasike: The Godfather Trilogy

5.11.2009 ob 23:23

THE GODFATHER
zda 1972
kriminalna drama
režija: Francis Ford Coppola
igrajo: Marlon Brando, Al Pacino, Robert Duvall, James Caan, Diane Keaton, Talia Shire, Abe Vigoda, Sterling Hayden, John Cazale, Al Martino, John Marley, Lenny Montana, Alex Rocco

Prvo poglavje največjega filma v zgodovini.

Le kaj reči o filmu, ki ga poznajo vsi. O filmu, ki ga znajo na pamet tudi otroci v vrtcu. In o filmu, ki ga recitirajo prav vsi filmi po letu 1972. Tudi komedije, romantične drame in porniči. Še posebej tisto ponudbo, ki je ni moč zavrniti. Saj veste: »I’m gonna make him an offer he can’t refuse.« Pa odrezana konjska glava v postelji producenta Jacka Waltza (John Marley), ki noče dati vloge pevcu Johnnyju Fontaineu (Al Martino), krščencu botra Don Vita Corleoneja (Marlon Brando). Pa nesrečni Luca Brasi (Lenny Montana), botrova gorila, ki ga odrežejo že na začetku (It’s a Sicilian message. It means Luca Brasi sleeps with the fishes). Pa preglasni Moe Greene (Alex Rocco), ki ponižuje Freda Corleoneja (John Cazale) in soli pamet Michaelu Corleoneju (Al Pacino). Pa hinavski Tessio (Abe Vigoda), ki razloži: »Ni bilo osebno, šlo je le za posel.« Pa neprevidni Sonny Corleone (James Caan) in preudarni Tom Hagen (Robert Duvall), družinski odvetnik, ki so ga posvojili že kot otroka. Pa vsi tisti mafijci, ki se hočejo znebiti Dona Vita, kateri noče prekupčevanja z mamili. Pa dvojni umor v restavraciji, ki ga izpelje Michael Corleone, kateri mora potem pobegniti na Sicilijo. Pa krst prvorojenke Connie Corleone (Talia Shire), ki jo seveda igra Sofia Coppola, resnična hčerkica očeta Francisa. Pa poroka, maček, mafijski običaji, atentat, umori in seveda fenomenalni Marlon Brando, ki je vlogo speljal Franku Sinatri, Ernestu Borgnineu, Edwardu G. Robinsonu, Georgeu C. Scottu, Orsonu Wellesu, Carlu Pontiju, Burtu Lancasterju in Laurence Olivierju. Jasno, Al Pacino, ki so ga oskarji nesramno odsekali, je poteptal Burta Reynoldsa, Roberta Redforda, Roda Steigerja, Warrena Beattyja, Jacka Nicholsona, Dustina Hoffmana, Martina Sheena in Alaina Delona. Velik film. Morda celo največji, najboljši in najbolj znan od vseh. Enajst nominacij, trije zlati kipci. Za Branda, za najboljši scenarij in za najboljši film. Kultna klasika, prvovrstna mojstrovina in film, ki ga prav vsi superlativi ne morejo opisati tako kot bi si zaslužil. Jasno, Sylvester Stallone vloge ni dobil, na spletnem in najbolj prepoznavnem filmskem portalu IMDB pa Boter zaseda drugo mesto. Verjetno najboljši film vseh časov, ki se mu morda približata le Boter 2 in Boter 3. Vrhunsko podajanje zgodbe, brezhibna igralska ekipa in tako zelo živa atmosfera, da jo lahko vohamo. Da se počutimo, kot da smo zraven. Kot da smo del družine Corleone. Mafija še nikoli ni izgledala tako zelo enkratno, tako zelo elegantno, tako zelo zanimivo. Prav noben film pa ni svoje štorije prodajal tako zelo enkratno, polno, izvirno, prepričljivo in brez napak. Točno tako, Boter je film brez ene same napake. In film, ki je tako zelo dober, da bi si lahko privoščil vsaj tisoč napak. Ker si jih ne, je še boljši. Najboljši od vseh. Tako zelo dober, da bi lahko končal filmsko umetnost. Tako zelo vrhunski, da pooseblja filmsko umetnost in da vam ni treba gledati nobenega drugega filma več. Vse se prične na poroki donove hčerke Connie, kjer je zbrana vsa družina in kjer ima oče Vito, don Vito Corleone, idealno priložnost, da se pomeni s svojimi poslovnimi partnerji in prijatelji. Prizor, kjer v njegovo sobo prihajajo vsi, ki dajo kaj nase, je poglavje zase in dokaz, da je bil Marlon Brando res najboljši igralec vseh časov. Take karizme, tako prepričljive igre in tako enkratne telesne mimike ni znal skupaj spraviti nihče drug. Vito Corleone je bil Brandov labodji spev, verjetno najbolje odigrana vloga vseh časov. V najboljšem prizoru na svetu in v filmu, ki ga lahko tudi ob treh zjutraj proglasim za enega najboljših filmov na svetu. In potem gremo dalje, do atentata in do donovega sina Michaela, ki postane njegov naslednik. In prav ta predaja, prav ta prehod iz starejše na mlajšo generacijo, daje Botru še dodatno kvaliteto. Tudi zavoljo sekvence na Siciliji, kamor pobegne mladi Michael, ki v prizoru, ko se pogovarja z očetom svoje bodoče žene, jasno nakaže svojo odločnost in karizmo, ki ga bo kasneje spremenila v glavo družine Corleone. Tukaj so tudi spori s Carlom Rizzijem, možem Connie Corleone, ki žre živce bratu Sonnyju. Prav ti prizori so izvrsten prikaz različnih karakternih lastnosti članov familije Corleone. In še boljši prikaz, da gre čast večkrat celo čez familijo. Res je, Boter je v prvi vrsti družinska drama, saga mafijske družine, ki se trudi ostati na vrhu in se ne zapletati v nepotrebne spore z ostalimi družinami. Prav družina je bistvo Vita Corleoneja. Družina in dejstvo, kako družino ob tako nevarnem poslu obdržiš skupaj. Zares velik film. Tak, da so ga morali posneti v treh delih. In tak, da ga lahko skupaj drži le družina Corleone, ki jo vodi Marlon Brando, edini igralec, ki je bil kos tako zahtevni nalogi.

Ocena: 10/10

null

THE GODFATHER: PART II
zda 1974
kriminalna drama
režija: Francis Ford Coppola
igrajo: Al Pacino, Robert Duvall, John Cazale, Robert DeNiro, Diane Keaton, Talia Shire, Lee Strasberg, Michael V. Gazzo, Bruno Kirby, G.D. Spradlin, Richard Bright, James Caan, Harry Dean Stanton, Danny Aiello

Drugo poglavje največjega filma v zgodovini.

Al Pacino je še vedno Michael Corleone, nova glava družine, novi Boter, novi don Corleone, ki mu tako kot očetu nagajajo številni nasprotniki. Še posebej zloglasni in odcveteli gangster Hyman Roth (Lee Strasberg), ki ga skuša prinesti okoli. Jasno, Don Michael ima tokrat hude težave z zakonom, saj se mora za svoje zločine zagovarjati pred sodiščem. S svojo ženko Kay (Diane Keaton), ki mu hoče vzeti otroke. In seveda s svojim neodločnim bratom Fredom (John Cazale), ki ga celo izda. Zelo dobro nadaljevanje, ki nas pelje tudi na začetek dvajsetega stoletja, na začetek kariere Vita Corleoneja (Robert De Niro), ki se maščuje za smrt svoje družine in ribam pošilja svoje nasprotnike. Edino nadaljevanje, ki je tako kot original pobralo vse glavne oskarje. Želja, da bi film režiral Martin Scorsese, ki je seveda padla v vodo. Oskar za De Nira, ki se je za vlogo pripravljal na Siciliji. In ideja, da bi se na koncu seveda pojavil tudi Marlon Brando, ki je bil jezen na studio Paramount in je rekel ne, hvala. Tri ure in pol vrhunske režije, igre, dialogov in dramaturgije, tretji najboljši film po izboru uporabnikov spletnega portala IMDB in film, ki ga zadaj pusti le original. Kompleksnejši, daljši in zahtevnejši od prvega dela, v nekaterih segmentih morda celo veličastnejši. Tudi zavoljo pestrejših lokacij. Recimo Kube, kamor gre Michael reševat poslovne težave in vodenje družine zaupa zvestemu Tomu Hagenu (spet Robert Duvall). Dogajanje na Kubi, kjer je tudi brat Fredo, ki mu zlomi srce, je posneto in izvedeno brez napak. Tako kot flashbacki, kjer spremljamo vzpon mladega Vita Corleoneja, ki mu kot majhnemu dečku pred očmi ustrelijo očeta, brata in mamo. Dve zgodbi v enem filmu, dva filma za ceno enega. Na eni strani Vito, na drugi njegov sin Michael. Sedanjost in preteklost Coppola seveda zmeša več kot odlično, prikaz dejstva, kako se Michael trudi, da bi skupaj obdržal družino in rešil čast svoje familije, pa gledalca strese do fundamentov. Velik film, morda celo večji od prvega dela, vendarle ne tako zelo dober kot prvi del, pa vseeno odličen in tak, da navduši kljub maratonski dolžini. Briljantni so tudi prizori s Kay, ki ji je vse bolj jasno, kaj se skriva za Michaelovim prijaznim nasmehom. Ki pogrunta, da je nasmeh le imidž in da je Michael v resnici nevaren gangster, ki se ne ustavi niti takrat, ko gre močno predaleč. Točno tako, Boter 2 je film, kjer gledalec morda ni več tako zelo na Michaelovi strani. Kjer je tudi gledalcu jasno, da je šel predaleč in da mu čast pomeni preveč. Da ne bo nikoli taka karizma kot oče Vito in da ga ne bodo imeli radi niti tisti, ki bi ga morali imeti. In Pacino ga igra brezhibno. Veliko bolje kot De Niro igra Vita, kar pomeni, da so ga na podelitvi oskarjev nesramno prinesli okoli. Boter 2 se kar šibi od vzporednih zgodb in dodatnih likov, ki se odlično zlijejo z zgodbo. In od zapletov, ki jim komaj sledimo. vse do konca, kjer manjka le Marlon Brando in kjer nas sekvenca s Fredom zlomi še bolj kot Michaela. Film, ki z vsakim gledanjem pridobiva na kvaliteti in film, ki se z vsakim gledanjem bolj približa prvemu delu. In tukaj je Frankie Pentangeli (Michael V. Gazzo), ostareli mafijec in dolgoletni prijatelj družine Corleone, ki je prepričan, da je prav Michael naročil njegov umor. Ko ga vidimo na sodišču in med pogovorom s Tomom Hagenom, seveda zadržujemo dih. Isto velja za prizore senatorja Pata Gearyja (G.D. Spradlin), ki je sprva glasen, po insceniranem škandalu s prostitutko, pa mora priznati premoč in Michaela zagovarjati celo na sodišču. Jasno, ko pridemo do prizora, kjer Michael brata Freda med novoletno zabavo poljubi na usta in reče: “Ti si bil, Fredo, zlomil si mi srce,” prvič resno pomislimo, da je drugi del morda celo močnejši od prvega. Povedano drugače, če ne bi bilo prvega Botra, bi bil drugi brez dvoma najboljši film vseh časov.

Ocena: 9/10

null

THE GODFATHER: PART III
zda 1990
kriminalna drama
režija: Francis Ford Coppola
igrajo: Al Pacino, Andy Garcia, Diane Keaton, Talia Shire, Sofia Coppola, Joe Mantegna, Eli Wallach, George Hamilton, Raf Vallone, Bridget Fonda, Richard Bright, Helmut Berger

Nemogoče je mogoče ali kako je Francis Ford Coppola še tretjič posnel enega najboljših gangsterskih filmov vseh časov.

Čar tretjega Botra je v dejstvu, da ga ja Coppola posnel šestnajst let po drugem. Če bi ga posnel v sedemdesetih, bi ustrelil v prazno. Če bi ga posnel sredi osemdesetih, bi bilo prehitro. Posnel ga je leta 1990. Posnel ga je skoraj dvajset let po originalu in zadel. Tako močno, da se gledalcu zazdi, da to ni mogoče. Da je Coppola čarovnik. Še posebej, če pogledamo filme, ki jih je posnel med drugim in tretjim Botrom. Coppola je pač režiser, ki mu je bila mafija pisana na kožo. Tako zelo, da se človek vpraša, če ni morda reinkarnacija Ala Caponea, brat Luckyja Luciana in sestrič Bugsyja Siegela. Če ni morda don Corleone njegov davno umrli oče, ki mu je moral s tremi filmi po naročilu cose nostre postaviti spomenik. Coppola nam je dal ponudbo, ki je nismo mogli zavrniti. Brez odrezanih konjskih glav in trupel. Samo s čisto kinematografsko briljanco, ki mu jo lahko zavidajo vsi režiserji tega sveta. In tretji Boter je v bistvu zelo podoben prvemu, saj ostareli don Corleone (še vedno izvrstni Al Pacino, ki so mu trikrat vzeli oskarja in naredili tri največje krivice v celotni svetovni zgodovini), svoje posle zaupa Sonnyjevemu nezakonskemu sinu Vincentu (Andy Garcia). Jasno, Pacino je Brando, Garcia pa je Pacino. Povedano drugače, Boter 3 je Boter osemnajst let kasneje. Nič se ni spremenilo. Še vedno so tu ostareli mafijci, ki čakajo na svoj pogreb (recimo osemdesetletni don Atobello v podobi Elija Wallacha). In hinavski izdajalci (na primer Joey Zaza s stasom in glasom Joeja Mantegne), ki čakajo na svojih pet minut slave. Stare zamere, ki jih ne pozabi nihče. Masakri, ki jih za razliko od krsta spremlja operni nastop Michaelovega sina. Spomini, ki bolijo bolj kot metek. In veliki posli, kjer se večina reči rešuje z mrtvimi ribami. Vse je še vedno tu. Resda malce iz mode, saj se piše leto 1979, leto, ki je imelo za sabo Lucasovo Vojno zvezd in smrt Elvisa Presleyja, toda mafija je mafija. Vsaka črka ima svoj ponos. Vsaka črka ima svojo zgodovino. Vsaka črka ima svoj spomin. Tako kot družina Corleone. Tako kot nesrečni Michael Corleone, ki se mu podira življenje. Ki ga matra huda sladkorna. Ki ga okoli prinašajo vatikanski spletkarji. In ki bi dal vse za svojo hčerko Mary (Sofia Coppola), ki šmira z divjim in preveč zaletavim Vincentom. Tragično in žalostno. Z drugimi besedami, povsem mafijsko. Zadnje poglavje trilogije, najbolj resničen neresničen film vseh časov, ki se mu morda približajo le Goodfellas, Bugsy, Casino in Once Upon a Time in America. Robert Duvall je hotel preveč denarja, zato so ga menjali z Georgeom Hamiltonom. Namesto Sofie Coppole, ki so jo kritiki raztrgali od nog do glave, je bila v igri Winona Ryder, katera je raje izbrala Edwarda Škarje. Coppola je film posnel zaradi hudih finančnih težav svojega studia Zoetrope in poloma filma Tucker: The Man and His Dream. Robert De Niro je hotel vlogo Vincenta, v vrsti za režijo pa so stali Martin Scorsese, Sidney Lumet, Costa Gavras, Alan J. Pakula, Robert Benton, Michael Cimino, Michael Mann in celo Sylvester Stallone, ki si je spet želel ene izmed glavnih vlog. Frank Sinatra je imel v mislih verzijo, v kateri bi igral ostarelega dona, Francis Ford Coppola pa je razmišljal o vsaj treh drugačnih koncih. Izbral je pravega in najboljšega. In pozor, Boter 3 se prične s slavjem, na katerem Michaela spreminjajo v svetnika, s slavjem, kjer se mu pokloni celo cerkev, za katero se potem izkaže, da je še slabša od mafije. Drzna primerjava in verjetno najboljši del filma. Jp, mafija in cerkev sta eno in isto, papež pa je v bistvu don. In tu je hinavski don Atobello, še en Hyman Roth, ki spletkari na vse mogoče strani. Tudi z Joeyjem Zaso, ki mu karizmatični Vincent v uvodnem prepiru odgrizne uho. Kot sem že povedal, Pacino je Brando, Garcia pa je Pacino. Tudi glede igralskih sposobnosti, ki jih Garcia pokaže tudi v sekvenci, kjer ga po seksu z novinarko Bridget Fonda napadeta dva nepridiprava. To je tisti tako imenovani comanding performance, ki ga je Pacino kazal v drugem Botru. In karizma, ki bi morala Andyja Garcio izstreliti na vrh sveta. Tretjega Botra dejansko kvari le premalo prepričljivo prikazana ljubezenska zgodba Vincenta in Mary, kjer patetična sekvenca peke “lulčkov” nima kaj iskati v tako velikem filmu. V tako veličasnem in sicer brezhibnem zaključku, ki premore več čustev kot prva dva Botra. Drži, prvi Boter je najboljši, drugi je najbolj kompleksen, tretji pa najbolj globok, iskren in emocionalen. Še posebej na koncu, ko Pacino na stopnicah operne hiše spet dokaže, da mu kot igralcu preprosto ni para. Dobri so tudi prizori na Siciliji, kjer se Michael spominja svoje mladosti, pa prizori, kjer se hoče spraviti s Kay. In seveda prizori, kjer je glavna zelo samozavestna Connie Corleone (spet Talia Shire), ki še vedno misli, da je brat Fredo utonil. Nič manj močne niso sekvence, kjer se Michael spove kardinalu Lambertu (Raf Valone) in kjer ga Kay prosi, da sinu Anthonyju (Franc D’Ambrosio) dovoli postati pevec. Tisti, ki so dejali, da je tretji Boter razočaranje, po mojem skromnem mnenju delajo hudo krivico, saj gre še vedno za odličen gangsterski film, ki ga je lahko na tako enkraten način posnel le režiser prvih dveh Botrov. Gospod Francis Ford Coppola, ki mu je oskarja za prvega Botra speljal Bob Fosse, režiser Kabareta, kar je še večja krivica kot pri Pacinu.

Ocena: 9/10

In še posebna omemba Nina Rote, skladatelja, ki si je izmislil nepozabno glasbeno temo, zavoljo katere je Boter še boljši.

 

63 komentarjev na “Kulti in klasike: The Godfather Trilogy”

  1. MatoSI pravi:

    Khm wishes? Mislim da je fishes ce se ne motim. In vem da se ne.

    LPM

  2. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Mato, hvala za popravek tiskarske napakice.

  3. todi pravi:

    Boter – najboljša trilogija ever !!!

    Koliko ene simbolike (npr. tiste finte s pomarančami) in nepozabnih prizorov – če se samo omejim na zadnji del – tisti Pacinov nemi krik, ko mu ustrelijo hčerko, ki potem na koncu dobi svoj glas….. pa seveda ko Pacino umre – samo počasi pade iz stola, stran se odkotali pomaranča (spet!), pes ga povoha in to je to. Jasno sporočilo – ne glede na človekovo moč in položaj – death comes to us all.

    Seveda je treba omenit še konjevo glavo, en kup različnih usmrtitev – zanimiva je tista, ko enega Corleonetovega hitmana pregledajo, da res nima orožja, gre bad guyu šepniti nekaj na uho, potem mu pa sname očala in mu jih zabije v aorto…. noro… ali pa ko ubijejo Sonnya, ko vanj izstrelijo 5 milijonov krogel. Takšnih nepozabnih prizorv je seveda še na tone…

    Da ne govorimo o likih, ki so izdelani do potankosti.

    Boljše trilogije ne bo nikoli več – preprosto zato, ker jo ne more biti !!!

    Ko mi kdo omeni, da je Lord of the rings najboljša trilogija vseh časov, ne vem, ali bi se jokal, ali smejal :)

  4. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Todi, dobre prizore si izpostavil. Tisti Pacinov nemi krik, ki je tako močan, da ga najprej strga znotraj, je res hudičevo dobro zaigran. Ma vse je tako prekleto popolno pri teh filmih.
    Hm, glede LOTR pa bi se dalo razpravljati, toda je tako zelo drugačen žanr, da raje ne bova :)

  5. MatoSI pravi:

    NP
    Ko sem sel se enkrat prebrat se mi je dozdevalo, da je bil tiskarski skrat vmes:)

    Drugace se pa strinjam da sta I in II del fenomenalna. III mi je osebno slabsi ceprav, da ne bo pomote je odlicen samo pac moje mnenje je, da III ni na nivoju prejsnih dveh filmov.

    Je pa res, da je v uzadju odlicna knjiga.
    Ko smo ravno pri pisani besedi bi priporocil se knjigo Jaz Boter(avtorja sem ze pozabil in se posipam z pepelom). Govori o Ruski mafiji, kako se grebe v politiko. V tistem casu, ko je bila napisana bi jo lahko oznacili za ZF ampak lej ga zlomka, danes je vec kot le ZF je realnost.

    No dost nakladanja.
    LPM

  6. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Mato, res je, trojki manjka nekaj tega, kar je imela enka. Pa še Sofia Coppola jo kvari. Je pa tudi res, da ima veliko več s čustvi nabitih prizorov, ki potem nekako odtehtajo minuse. Vseeno pa je čudež, da je film glede na svoja dva predhodnika tako zelo dober.
    Tale knjiga pa se mi sliši zelo zanimivo. Pisatelju je ime Jevgenij Suhov. Ko bo čas, si jo privoščim.

  7. MatoSI pravi:

    Iztok imas prav glede tretjega dela.

    Zdej bom mal zloben;)

    Mislim, da je tisto knjigo prebral kdo od nasih vrlih politikov in jo vsem svojim dobrim prijateljem priporocil kot obvezno domace branje hehe.

  8. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Mato, morda pa res :)

  9. vetervlaseh vetervlaseh pravi:

    moji najljubši filmi…
    sam sem bil najprej nad prvim botrom kar malo razočaran, saj sem prej že prebral knjigo… imel sem previsoka pričakovanja… seveda je zelo dober film (eden najboljših), izredno lepo posnet, super zaigran (brando je ql, boljša sta mi pacino in caan)… osebno so mi najbolj pri srcu začetek (one day, and that day may never come,…), michael na Siciliji (njegova sprememba v botra ml.) in pa slavni Sonnyev masaker…
    drugi del mi je kar skoraj boljši od prvega (recimo da sta enakovredna)… najbolj zadane prizor ko michael da plesko kay zaradi splava… poglejte pacinov obraz… pa nasploh zelo zelo dober film…
    tretji boter je malo drugačen, ampak nič slabši… malo nelogično se mi sicer zdi od kod je prišel tale Vincent ampak jebiga… izpade ql… maria coppola je čisto vredu… nič pretresljivega ampak v redu… poleg konca pa se mi zdi da je najboljši prizor ko Antonio na kitaro zaigra in zapoje La brucia de terra (Speak softly love), Michael pa se spominja svojih starih ljubezni, prelepe Appole, sreče s Kay…
    drugače pa ena zelo lepa skupina filmov, mislim da pustijo nek pečat na vsakem ki jih gleda…

  10. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Veter, meni pa je bil prvi Boter zares dober šele takrat, ko sem knjigo prebral. Pred tem mi je bil pač okej, potem pa sem padel noter za vedno.

  11. Maja pravi:

    Obožujem vse tri dele.
    Včeraj sem izjemoma tako dolgo bdela pokonci zaradi prvega dela filma,za takšne filme ki so tako mojstersko narejeni se splača.
    Všeč mi je tista scena z Marlonom Brandom kot Vitom Corleonejem na začetku,pa tista scena v italijanski restavraciji,kjer Michael govori italijansko s tistim tipom iz druge famiglie.
    Čeprav rada gledam serijo Sopranovi,ki je tudi zelo dobra,vseeno se ne more primerjati s Coppolovo mojstrovino.

  12. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Maja, ne pozabi, da Tony Soprano obožuje prav Botra.

  13. filmoljub pravi:

    Si recenzijo potegnil iz naftalina ali spisal na novo?

    Sicer pa se strinjam, da je Boter edina trilogija (če upoštevamo, da je Gospodar prstanov bolj epopeja v treh dejanjih, ne pa šele naknadno dodani sequeli), kjer nadaljevanja niso (bistveno) slabša od prvega dela. Kljub vsemu prvi Godfather iz leta 1972 ostaja nesporna klasika in drugi najboljši film, kar jih je posnel Coppola. Po mojem skromnem mnenju, seveda.

  14. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Filmoljub, iz naftalina :)
    Morda bi jo moral spisati na novo.

    Res je, prvi del je najboljši in nikoli mi ni bilo jasno, da so nekateri prisegali na drugi del.

    Drugi najboljši film? Ni šans. Prvi je.

  15. filmoljub pravi:

    Seveda, takoj za Apokalipso. :D

  16. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Vem kaj si hotel povedati :)
    Toda Boter je vsaj zame daleč spredaj. Potem je še Boter 2 in Boter 3, nato pa lahko začneva govoriti o Apokalipsi. Pač moje mnenje. Če pa seveda gledamo vizionarsko, prelomno in z jajci, pa je Apokalipsa brez dvoma prva.

  17. Beno Tilnik pravi:

    Na misel mi ni padlo, da po ogledu teh dveh mojstrovin ne bi pogledal še kakšnega filma. Mi je pa padlo na misel, da bi bilo bolj dobro, če bi po tej recenziji ne bi več pisal le teh. Se po nepotrebnem izpostavljaš.

    Sicer pa … Boter 3. To se moreš hecat.

  18. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Bentilnik, Boter 3 je slabši od Botra, toda to ne pomeni, da je slab tudi na splošno. Dober je, pravzaprav zelo dober.

  19. t-h-o-r pravi:

    tisti, ki mislite, da boter 3 smrdi, lahko fafate kurac

  20. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Thor, se strinjam :)

  21. Rado Rado pravi:

    Botra 3
    sem gledal pravkar. Prekleto dober film. Čedalje bolj mi je všeč.

  22. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Rado, večkrat ko ga gledamo, boljši je. In bolj nam je jasno, da skorajda nič ne zaostaja za svojima predhodnikoma. In da je celo boljši od dvojke.

  23. t-h-o-r pravi:

    “Sicer pa se strinjam, da je Boter edina trilogija (če upoštevamo, da je Gospodar prstanov bolj epopeja v treh dejanjih, ne pa šele naknadno dodani sequeli), kjer nadaljevanja niso (bistveno) slabša od prvega dela”

    tudi boter je bolj epopeja v treh dejanjih :)

  24. NoMercy pravi:

    če so Botri že kaj prinesli v družbo je tole:
    ko Sonny eno nabija na vratih – končno fuk v filmu ! :P
    Pomen fraze:”Ponudba, ki je ne bo mogel odbiti” => bo pač doživel končno odrešitev … kako malo smo kot ljudje res vredni – zlasti nasprotniki. Za naše je pa super, če se potroši tone streliva, vsaj 10 sek. prizora s streljanjem … ja, tako je to mi smo MI, drugi so pa smeti. :P

  25. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    NoMercy, tole s seksom si ga pihnil v temo, saj so to pred Botrom že zdavnaj počeli mnogi drugi filmi.

  26. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Thor, Filmoljub pač, vedno prepričan v svoj prav in v dejstvo, da njegovi stavki nikoli ne zvenijo malce trapasto :)

    Je pa res, da nisem prepričan, da je bila trojka planirana že na začetku.

  27. t-h-o-r pravi:

    “ko Sonny eno nabija na vratih – končno fuk v filmu ”

    o lol

    you have much to learn

  28. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Stari, nehaj citirat komentatorje, pa raje kake svoje vtise o Botrih povej :)

  29. t-h-o-r pravi:

    kaj lahko sploh dodam pri botrih? izjemna režija, izjemni igralci, izjemna atmosfera

    morda so le nekoliko razvlečeni, ampak takšni morajo biti :)

  30. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Razvlečeni? Uf, meni minejo v petih minutah in se ne bi branil še kakšne dodatne ure pri vsakomur izmed njih.

  31. AndrejM pravi:

    Ker sem najprej prebral knjigo, potem pa gledal filme, mi je nekako trojka … kaj pa vem … ne bom rekel odveč, ampak imam občutek, da so film posneli zato, ker so nekateri potrebovali nekaj keša zato, ker so se šlepali na prva dva filma. Knjiga nekako logično zaključi zadevo: mafijska družina na višku, nekaj napak, smrt najstarejšega sina in nesposobnost drugega, donova bolezen, potem pa pride Michael in v epskem obračunu z nasprotniki družino postavi še višje, kot je bial. Prej mafija, zdaj postanejo pošteni poslovneži (vsaka podrobnost s Slovenijo je samo naključna). V knjigi ne manjka niti korumpiranih politikov, policajev, sodnikov in sindikalistov (zopet nekaj, kar se v Sloveniji ne more zgoditi, nikakor). Morda je moja ocena krivična zato, ker sem si knjigo prebral ne samo do potankosti, ampak dejansko spet in spet in spet, potem pa je trojka malo spremenila moj domišljijski svet :)

  32. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Pri meni je bila finta, da mi prvi Boter kot mulcu ni bil preveč všeč. Bugsy in Godfellas sta se mi zdela boljša. Potem sem prebral knjigo in si film ogledal še enkrat. Od takrat dalje mi je eden najboljših filmov vseh časov. Za to je bila zaslužna tudi trojka, ki sem jo videl pred dvojko, če se ne motim, pri 16-ih letih. Pacino mi je postal najboljši igralec na svetu, Andy Garcia pa model, da se reče.

    Čez leta na vrednosti pridobiva tudi dvojka, ki mi je bila ob vnovičnem ogledu boljša kot kdajkoli.

    Mi je pa v trojki izjemno všeč prikaz cerkve, ki je ista kriminalna organizacija kot mafija. To se mi zdi vrhunsko prikazano.

    Se pa spomnim, da je enkrat pokojni urar in legenda Zvone Sotošek izjavil, da je prav Boter njegov najboljši film in da ga za ogled priporoča vseh slovenskih gospodarstvenikom in politikom :)

  33. paucstadt paucstadt pravi:

    Opala Iztok! Tudi Paucstadt prikimava ocenam in pritrjuje, da gre za največjo in najglobjo trilogijo vseh časov. Gre za izvrstna, nikoli več ponovljiva dela. Kaj še reči oz. dodati? Nič, to je film, ki se gleda in zanj živi. Prvega štejem za najboljši film vseh časov, tako bo za vedno ostalo. Drugi je ponekod še boljši, Al Pacino – Robert De Niro, izjemni vlogi, morda največji – in umor brata, ki je tako zaznamoval celotno trilogijo. Dvojko mirne vesti pristavim ob bok prvemu delu. In ja, tisti, ki vam tretji del ni všeč, ga lahko potegnete :) Odličen je tudi tretji del, sploh valček na koncu, ko se tako lepo zapeljemo skozi vse dekade in vse Michaelove ljubezni. Klasika, ki je ne premaga nič na svetu.

  34. paucstadt paucstadt pravi:

    Seveda je čas, da si celotno trilogijo ob dobrem vinu in pikantnem siru ponovno zavrtim tudi sam.

  35. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Lepo, da si spet oglasil, dragi ljubitelj filma. Očitno te samo še Boter izbeza iz luknje svojih kolegov, da prideš še malo pokukat k meni :)
    Na moji lestvici naj filmov prvega Botra posekajo le Rain Man, Amadeus in One Flew Over the Cuckoo’s Nest, hm, morda še Casablanca, potem pa se neha.
    Dvojka in trojka pa sta mi med top 30. Dvojka mi je z vsakim gledanjem boljša.
    Prav to, da je oskarja dobil samo De Niro je velika sramota in napaka, ki je akademiji ne oprostim nikoli.

    Bi pa z veseljem gledal še štirko, če bi jo kdaj posneli, magari z Garcio kot novim Botrom.

  36. Maco pravi:

    Vsi trije deli so zelo dobri. Coppola glavne junake predstavi v družinski človeški obliki in zato gledalec stoji na strani družine Corleone. Meni je najboljši Boter 2, ker se del filma dogaja tudi v začetku dvajsetega stoletja, ko se kariera Vita Corleoneja začne in lepo prikaže maščevanje za smrt svoje družine. Je pa v prvem Botru Marlon Brando fenomenalen, ki uteleša Vita besedno in nebesedno.

  37. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Mnogi se strinjajo, da dvojka poseka enko, toda sam nisem med njimi. Enka ima preveč legendarnih scen, da bi se jo dalo preseči.

  38. paucstadt paucstadt pravi:

    No, tudi dvojka ima precej legendarnih scen. Morda ravno toliko, morda zaradi dolžine še več ;) Tudi jaz sem za prvi del, a dvojka jo mestoma presega, o tem ni dvoma.

  39. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ne bi rekel ravno presega, rekel pa bi, da je kompleksnejša in bolj zahtevna. Res je, scene so prav tako legendarne, toda ne tako kot v enki, ki je vendarle večji kult, že zaradi Branda, po mojem mnenju.

  40. paucstadt paucstadt pravi:

    Da, enka ima Branda, a dvojka ima vrhunskega Pacina in takisto vrhunskega De Nira, čutiš čarobnost tega trenutka? Tako da…

  41. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Tudi enka ima vrhunskega Pacina in nič manj vrhunskega Jamesa Caana, ki se v dvojki pojavi samo na koncu. Prizor, kjer se združita sliki Pacina in De Nira je poglavje zase, toda ne vem kaj mi je, ampak De Niro me nekako ne prepriča povsem, še posebej v primerjavi s Pacinom, ki odleti nad oblake.

    Da Brando vse sname kot za šalo, pa ni treba posebej poudarjati, vsaj po mojem mnenju.

    Zelo zanimiv pa je tudi njihov igralski mentor Lee Strasberg, ki jasno pokaže kaj zna in da je vreden Actor’s Studia in “metode”.

    In kot sem že rekel, sramota je, da je oskaraj dobil le De Niro, Pacino pa je ostal praznih rok. Ne gre pa prezreti tudi Johna Cazalea, ki prav v dvojki na trenutek zasenči vse ostale, če mene vprašaš. Vrhunski igralec, ki je žal prezgodaj umrl.

  42. t-h-o-r pravi:

    heh, če bi poslušal stello adler in branda, potem bi slišal mnenje, da je lee strasberg uničeval igralstvo in igralce :-/

    aja, pa pacino, de niro, brando in še kdo so se učili pri njej in ne pri strasbergu :P

  43. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Hm, ne bi rekel, če sva natančna, je prav Strasberg poučeval Pacina, medtem ko je Branda in De Nira res Adlerjeva. Vseeno hvala za popravek. Je pa res, da je bil že leta 1949 direktor Actor’s Studia. In z Adlerjevo sta imela iste ruske vzornike, če se ne motim. Sta se pa kasneje skregala prav zaradi različnega pogleda na igro, to pa drži.

  44. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Kulti in klasike: Goodfellas pravi:

    [...] imate, Martin Scorsese je leta 1990, v letu tretjega Botra, posnel svojega Botra. Botra na spidu, odgovor na Botra in na vse gangsterske filme, ki so jih [...]

  45. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: Bugsy pravi:

    [...] je mojstrovina prvega razreda in eden mojih najboljših filmov vseh časov. Takoj za Botrom, na trenutke celo pred njim, vsekakor pa pred Dobrimi fanti, Bilo je nekoč v Ameriki in Kazinom. [...]

  46. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Lord of the Rings Trilogy pravi:

    [...] In z več domišljije kot jo najdete v Bibliji in Dantejevi Božanski komediji. Še večji od Botra, ki so ga morali prav tako posneti v treh delih. Končno film, kjer se več kot opazi kam je šlo [...]

  47. Kulti in klasike: Serpico (1973) « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] Pacino, ki je imel leta 1973 za sabo prvega Botra in prezrto mojstrovino Scarecrow, je Frank Serpico, zagnani, idealistični, pošteni, predani, [...]

  48. Recenzije: A River Runs Through It, Once Upon a Time in America, Wolf « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] je Francis Ford Coppola v sedemdesetih posnel oba Botra, sem bil prepričan, da si nihče več ne bo drznil stopiti po njegovi poti. Če bi si, bi seveda [...]

  49. Televizija 38 « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] bodoči ženin dobiti blagoslov nevestinega očeta, če je nevestin oče nekoč igral v filmih Boter 2, Taksist, Nedotakljivi, Rt strahu in Lovec na jelene, pa je stvar seveda povsem drugačna. Nevestin [...]

  50. Andrej pravi:

    Trilogija, ki bi jo lahko gledal vsak dan po trikrat. Verjetno res najboljši filmi vseh časov.

  51. I Knew It Was You: Rediscovering John Cazale « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] bil daleč. Njegova filmografija je kratka, toda tako zelo udarna, da jemlje dih. Najprej je posnel Botra, nato The Conversation in še enega Botra, potem pa še Pasje popoldne in [...]

  52. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Oskarji: Al Pacino končno dobi oskarja pravi:

    [...] Povsem zasluženo, če me vprašate za mnenje. Resda bi ga moral dobiti že zdavnaj prej, recimo za Botra, Serpica, Pasje popoldne in Scarecrow (ta film je tako zelo podcenjen, da me še vedno boli glava), [...]

  53. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: The Unsinkable Molly Brown, Love Ranch, Le Concert pravi:

    [...] zastavljene in kompleksne zgodbe, ki gledalcu požene solze v oči in spomni na sekvenco krsta v Botru, kjer je Coppola dogajanje v cerkvi mojstrsko zmešal s prizori umorov, s katerimi je družina [...]

  54. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Kulti in klasike pravi:

    [...] igralec vseh časov. Tako je, veliki Brando, ki se je lahko leta 1972 zahvalil bogu, da je dobil Botra, se je konec šestdesetih znašel v hudi krizi. V položaju izjemno slabih in neodmevnih filmov, ki [...]

  55. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Robin Hood: Men in Tights, Robin Hood: Prince of Thieves, Robin and Marian, The Adventures of Robin Hood, Robin Hood (Disney) pravi:

    [...] na Kevina Costnerja, ki je v svoji verziji pokal amerikanščino. Super je tudi zajebancija iz Botra, kjer je glavni Dom DeLuise, ki je igral v praktično vseh Brooksovih filmih, tudi zato, ker [...]

  56. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: CB4, The Freshman, The Muppet Christmas Carol pravi:

    [...] Sabatinijem, lokalnim mafijcem, ki ga igra Brando, in Vitom Corleonejem, fiktivnim junakom Botra, ki je seveda živel prav v New Yorku, kamor sedaj na igralsko akademijo odpotuje mladi Matthew [...]

  57. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Casino, Wall Street, The Hitcher pravi:

    [...] od Goodfellas, morda celo boljši od Once Upon a Time in America, hudiča, tudi od Bugsyja in Botra. Če ne boljši, pa bolj precizen, kompleksnejši in bolj zahteven. Skoraj tri ure dolga zgodba o [...]

  58. Najstarejši še živeči zvezdniki « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] Wallach (96), legenda špageti vesternov, tretjega Botra, Sedem veličastnih, How the West Was Won in recimo The Misfits, ki filme še vedno snema kot po [...]

  59. Recenzija: Game of Thrones (season one) « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] poka po šivih zavoljo njegove veličastnosti. Če rečem, da smo dobili srednjeveško inačico Botra, ne zgrešim kaj dosti, saj kraljevske familije, ki se drkajo med sabo, močno spominjajo na [...]

  60. IZTOK faking GARTNER » Kulti in klasike: Užička republika (1974) pravi:

    [...] Tu je klasična glasba med katero nemški vojaki pobijajo nedolžne žrtve, skoraj tako kot v Botru, ko je potekal krst v cerkvi. Tu je četnik Rade Šerbedžija, ki mu ni jasno, zakaj se Mihajlović [...]

  61. IZTOK faking GARTNER » Jelena Karleuša goes hip hop pravi:

    [...] Karleuša goes hip hop 4.08.2012 Presenetljivo skuliran komad, še boljši spot in seveda Godfather del, ki trga gate. Jp, Karleuša je po novem gangsta, pesem, ki nosi naslov Krimi rad, pa premetava [...]

  62. IZTOK faking GARTNER » Kulti in klasike: Mr. Majestyk (1974), White Lightning (1973) pravi:

    [...] sila nevarni plačani morilec Frank Renda, ki ga izvrstno odigra Al Lettieri, kultni Sollozzo iz Botra. Bronson je skuliran do konca. Tudi takrat, ko mu Renda prerešeta pobrane lubenice in ko ga čaka [...]

  63. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Les Miserables pravi:

    [...] v življenju. Morda celo bolj kot takrat, ko sem prvič videl Gospodarja prstanov, Rockyja in Botra. Pa še celo kopico svojih najljubših filmov vseh časov. To ni le film, to je doživetje, to je [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !