IZTOK faking GARTNER

Da Jana Plestenjaka močno spoštujem in da sem mu doslej posvetil kar nekaj takšnih in drugačnih zapisov, ni treba posebej poudarjati. Tokrat bi se oglasil le na hitro in zavoljo njegovega gostovanja v nocojšnjem NLPju. Pizda, je car. Takšne karizme ne najdem na nobenem drugem slovenskem zvezdniku. Samo on v Sloveniji premore tako močan zvezdniški sij, samo on je tako hud frajer, samo on zna tako brezhibno šarmirati s kamero in publiko. In jasno, samo on zna napisati in odpeti tako prekrasno balado kot je Pustil ti bom sanje. Pa še oblečen je tako, kot bi prišel direktno iz Hollywooda. Edina prava zvezda pri nas in mačo, ki mu s težavo najdem par tudi izven naših meja.  

GIALLO (zda & italija 2009, triler grozljivka, režija: Dario Argento, igrajo: Adrien Brody, Emmanuelle Seigner, Elsa Pataky)

Policist Adrien Brody lovi psihopatskega serijskega morilca.

Če sem iskren, moram povedati, da mi filmi italijanskega horor maestra Daria Argenta nikoli niso bili preveč všeč. Niti kultna in prelomna Suspiria, kaj šele Profondo rosso in recimo Inferno. Tokrat je isto. Tokrat gre za zelo klišejsko in premalo prepričljivo narejeno srhljivko, kjer ne vidimo čisto nič novega. Kjer se vprašamo, od kdaj Adrien Brody igra v takem navadnem sranju. V zgodbi, kjer zasleduje nevarnega frika, ki svojim žrtvam mesari obraz in ob tem perverzno uživa.

Ocena 2 in pol

VINCERE (italija & francija 2009, drama, režija: Marco Bellocchio, igrajo: Giovanna Mezzogiorno, Filippo Timi, Corrado Invernizzi)

Pretresljiva zgodba Ide Dalser, prve žene diktatorja Benita Mussolinija.

Začelo se je kot v pravljici. Kot čisto prava ljubezenska zgodba, kjer je mlada Ida Dalser (Giovanna Mezzogiorno), sicer lastnica lepotnega salona, padla na čare očarljivega in postavnega Benita Mussolinija (Filippo Timi), ki je bil leta 1914 le socialist, aktivist in pisec za nek nepomemben lokalni časopis. Njuna romanca je bila zelo vroča, orgazmi so trajali ure in ure, prav Ida pa je mlademu in povzpetnemu Benitu, ki je sanjal o karieri glasbenika in pisatelja (ne pozabite, da je njegov učenec Hitler sanjal o karieri slikarja), pomagala financirati njegov lasten časopis in ga spodbujala, da je postal politik, vodja fašistične stranke, s katero se je zelo hitro spravil na oblast. Vmes sta se poročila, postala starša simpatičnega sinka in si obljubila večno ljubezen. Lep ter romantičen začetek, tipična italijanska romanca, kjer gledalec še ne sluti, da ga čaka šokanten preobrat in povsem drugačna zgodba. Tragična usoda ponosne ženske, ki jo je Mussolini potem zavrgel, zanikal njun zakon in sina ter se požvižgal na njeno nadaljno usodo. Jp, nesrečno Ido, ki je do konca svojih dni trdila, da je Mussolinija žena in mati njegovega otroka (spomin na podobno usodo princeske Anastasije, ki naj bi preživela uboj ruske carske familije), so vtaknili v umobolnico in z njo ravnali kot z izmečkom. Kot z noro baburo, ki se laže in živi v izmišljenem svetu. Ker je bila preponosna, ni spremenila svoje zgodbe, nič kaj bolje pa je ni odnesel njen sin, ki je prav tako končal v umobolnici. Zanimiv film, zanimiva, dovolj kvalitetna, a vendar ne povsem prepričljiva in premalo močna zamolčana resnična zgodba ženske, ki je končno prišla do svoje resnice. Žal le na filmu, ki je seveda prišel mnogo let po njeni smrti. Me pa zanima, če bi svojo zgodbo tako zagreto zagovarjala tudi po vojni, ko se je izkazalo, da je bil Mussolini diktator, izumitelj fašizma, v bistvu tudi oče nacizma, velika baraba in luzer, ki so ga leta 1945 kot veste obesili italijanski partizani. Takrat seveda ne bi bilo preveč dobro biti njegova žena in mati njegovega otroka, mar ne.

Ocena 3 in pol

iMURDERS (zda 2008, triler, režija: Robbie Bryan, igrajo: Gabrielle Anwar, William Forsythe, Tony Todd, Terri Colombino, Frank Grillo, Billy Dee Williams, Charles Durning)

Internet ubija.

Dobrodošli na FaceSpace, mešanico Facebooka in MySpacea, kjer se vsak dan v chat roomu dobiva skupina ljudi. Skupina takšnih in drugačnih internetnih odvisnikov, ki zabijajo dolgčas. Vse dokler jih ne začne zverinsko pobijati neznanec. Vse dokler internet torej ne postane realnost, cyber space pa real space. Zelo rutinska, klišejska in amaterska srhljivka, ki preseneti z zelo solidno igralsko ekipo, v kateri je tudi 86 letni Charles Durning.

Ocena 2

THE SEDUCTION OF DR. FUGAZZI (zda 2009, komična drama, režija: October Kingsley, igrajo: October Kingsley, Faye Dunaway, Jeff Van Atta, Craig Banks)

O psihiatrinji, ki je še bolj nora od svojih totalno norih pacientov.

October Kingsley, ki jo nekateri proglašajo za zelo obetavno neodvisno filmarko, je doktorica Ana Fugazzi, totalno odštekana psihiatrinja, ki bi ji lahko rekli tudi Amy Winehouse, ali če hočete, tudi Sandra Bernhard. V službi posluša izpovedi perverznih in norih pacientov, doma pa se s svojim fantom igra sado mazo dominantne igrice in mu v zadnjico tišči metlo. Odbit film, nekakšen psiho seksualni triler, z elementi absurdne komedije in črnega humorja, ki ves čas hodi po robu in pazi, da vendarle ne bi pretiraval in zamoril gledalcev. Filmska posebnost, ki se spretno izogiba klišejem, pa četudi ves čas v bistvu fura stereotipno zgodbo. Mešanico sanj in realnosti, kjer Fugazzijeva, ki svojega fanta pretepa z bičem, na koncu nima pojma, kaj se ji dogaja v resnici. In prav ta končni zasuk, prav to finalno razodetje, kjer odločilno vlogo odigra tudi detektivka Rowlandova, ki jo upodobi skoraj 70 letna Faye Dunaway, film dvigne nad povprečje. Nad premnoge poceni nizkoproračunske pizdarije, ki nimajo pojma, da je film tudi zgodba, ne pa samo skupek obdibit sekvenc brez repa in glave. Prav zato je The Seduction of Dr. Fugazzi dober film. Pogumen in originalen, resda ne za vsakogar, pa vendar izjemno zabaven in nor. Kot glavna junakinja Ana Fugazzi.

Ocena 4

Med komentarji zapisa o internetnih profilih na blogu Tine M sem dobil idejo za tale štos, kjer vas pozivam k sodelovanju s čimbolj izvirnimi idejami za profile znanih filmskih junakov, ki bi si radi dobili partnerja za zmenek.

Bi Jason Voorhees zapisal: “Simpatičen in igriv fant išče žensko za skupne pohode po naravi in plavanje v jezeru.”

Bi se Michael Myers svojega profila lotil takole: “Zanimiv moški, po srcu otrok, išče punco za skupne vragolije na Noč čarovnic. Maska zaželjena.”

Bi Leatherface usekal s temle: “ Hard working skin lover.”

Bi Superman dejal: “Če si želiš poleteti nad oblake, sem pravi zate. Edini pogoj: kriptonit pusti doma.”

Pa Batman: “Sem dvojna osebnost, zabava zagotovljena. Prednost imajo tiste, ki jim je všeč lateks.”

In Alex Forrest: “Odlična kuharica, specialistka za zajčje meso.”

Pa Don Vito Corleone: “Bodi moja, pa te peljem na brezplačno degustacijo konjske glave.”

Kaj vam še pride na pamet, dragi moji? Z besedo na dan, vklopite domišljijo in nasmejmo se skupaj.

Jp, Artur in Salome sta se stepla zaradi cekinov. No ja, ne ravno stepla, prerivala. In to zelo konkretno. Kot da jima manjka le še pikica, da se bosta poklala do zadnje kaple krvi. Čeprav sem ves čas na Arturjevi strani, pa mi je bila Salome tokrat vendarle simpatična. Tudi zavoljo obiska gozdnega moža in iskrene izpovedi o svojem nesrečnem otroštvu.

Kmetija je dobila dva nova tekmovalca. Legendarnega pevca Daniela Popovića, ki očitno potrebuje malce pozornosti. In Majo Malnar, nekdanjo članico skupine Sexplosion in sestro Mateje Malnar, ki je v postelji Aleša Čepina nadomestila Urško Čepin. Daniel je logičen, Maja pa je še manj znana kot Miki in Alenka. Pač dokaz, da je bilo organizatorjem očitno res zelo težko dobiti koga drugega. Že če bi dobili Matejo, bi bilo kr neki, ker so dobili Majo, pa je kr neki še bolj.

Ups, pa je šla Alenka, kar ni verjetno pričakoval nihče. La Toya je delovala tako, kot da si bo že na začetku vlečenja vrvi polomila nohte, potem pa je pokazala, da z njo ni dobro zobati češenj in da misli resno. Če sem iskren, sem navijal zanjo, saj mi je Alenka še bolj dolgočasna in še bolj nezanimiva. La Toyi smo se vsaj smejali in razmišljali, kako zelo neumna je, od Alenke pa nismo imeli ničesar, saj je bila prozorna in na trenutke celo malce antipatična. In jasno, La Toya je veliko boljša tudi za gledanost, saj gledalci čakajo, kdaj se bosta z Arturjem spet slačila. Kmetija pač, povsem okej oddaja za nezahtevno ciljno publiko.

THE REBOUND (zda 2009, komedija, režija: Bart Freundlich, igrajo: Catherine Zeta Jones, Justin Bartha)

Romantična komedija, s katero bi lahko mučili svoje sovražnike.

Štiridesetletna Catherine Zeta Jones zadnje čase lenari in filme snema samo še za hobi. Podobno kot Michelle Pfeiffer, le da so njeni še slabši, še bolj navadni, še bolj zoprni in še bolj taki, da bi bilo bolje, da jih sploh ne bi posnela. Natanko tak je bil No Reservations, natanko tak je zdaj tudi The Rebound. Zgodba o mamici, ki so omisli mlajšega ljubimca (Justin Bartha) in čez čas ugotovi, da je takšna ljubezen mogoča le na filmu. Klišeji, dolgčas in celovečerec, ki ne bo všeč niti tistim, ki niso še nikoli videli nobene romantične komedije.

Ocena 2

THE TOURNAMENT (anglija 2009, akcija, režija: Scott Mann, igrajo: Ving Rhames, Robert Carlyle, Kelly Hu, Ian Somerhalder, Scott Adkins)

Rutinski akcioner, kjer se pomeri trideset najboljših plačanih morilcev.

Na filmu se ponavadi udarita dva plačana morilca. Tokrat je drugače, saj se jih udari kar trideset. In to na posebnem turnirju, kjer zmagovalec dobi deset milijonov dolarjev. Vseskozi naspidirana in dinamična akcijska zgodba, ki pa ji manjka kar precej kvalitete in dosti višji proračun, saj fura prizore, kjer je dvanajst  milijonski budžet absolutno premalo. In pozor, turnir se odvije kar sredi civilizacije, sredi urbane džungle, kjer se morilci obnašajo kot da so sami. Kot da se ne bojijo, da bi jih ujela policija. In prav ta situacija bi morala imeti dovolj dobro humorno atmosfero, da bi zdržala idejo. Ker se jemlje preveč resno, izpade otročje in tako, da gledalec ne dobi tistega, kar je pričakoval. Ving Rhames je zloglasni plačanec, ki so mu ubili ženo. Kelly Hu je ostra in nevarna, da kar poka. Robert Carlyle pa je zapiti duhovnik, ki se v igri znajde povsem po naključju.

Ocena 2 in pol

SPREAD (zda 2009, drama, režija: David Mackenzie, igrajo: Ashton Kutcher, Anne Heche, Margarita Levieva, Sebastian Stan, Sonia Rockwell, Hart Bochner, Maria Conchita Alonso)

Ashton Kutcher kot žigolo.

Ashton Kutcher je Nikki, malo Gereov American Gigolo, malo Downeyjev The Pick Up Artist, malo Caineov Alfie, čistokrvni babjek, jebač prve klase, ki podre vse kar leze in gre. Tudi bogato Anne Heche, ki jo obdeluje v zelo drznih seksualnih prizorih in za nagrado dobi bivanje v njeni razkošni hiši. Jasno, ko ima pet minut časa, podira tudi druge bejbe in se na koncu seveda zaljubi v poročeno mladenko. Nič posebnega, že stokrat videna zgodba, nekaj seksa, slaba igra Ashtona Kutcherja in film, ki mu manjka veliko boljša dramaturgija in še več izvirnosti. Še posebej zato, ker ni komedija, ampak kao drama.

Ocena 2 in pol

I SELL THE DEAD (zda 2008, komična grozljivka, režija: Glenn McQuaid, igrajo: Dominic Monaghan, Ron Perlman, Larry Fessenden, Angus Scrimm)

Premalo zabavna komična grozljivka, ki premalo izvirno obrača črni humor.

Dominic Monaghan, nepozabni hobit Merry iz Gospodarja prstanov, tokrat igra mladeniča Arthurja Blakea, ki zaradi spleta okoliščin postane kradljivec trupel. Ki mora trupla izkopavati iz grobov in jih s prijateljem Williejem (Larry Fessenden) nositi prekupčevalcu. Prav imate, trupla po potrebi tudi oživijo, na nekem otoku pa naša junaka pričakajo še zombiji. Na trenutke zavabavna, večji del pa dolgočasna in premalo atraktivna komična grozljivka, ki dejansko ne pokaže čisto nič novega in pač obrača klišeje drugih podobnih filmov.

Ocena 2 in pol

Igra se nadaljuje, na vrsti sta nova dva para, povejte, kdo bo koga.

Antonio Banderas & Tyra Banks

vs.

Gibonni & Oliver Dragojević

vs.

In še seznam dosedanjih zmagovalcev: Jared Leto, Gisele Bundchen, Sylvester Stallone, Cate Blanchett, Jan Plestenjak, Barack Obama, Owen Wilson, Petar Grašo, Iztok Gartner, Jenna Jameson, Britney Spears, Kanye West, Michael Jordan, Jack Nicholson, Katja Fašink, Gizmo, Madonna, Katarina Kresal, Ceca, Tina Turner, Usain Bolt, Jennifer Aniston, Tom Cruise in Kim Basinger.

BATMAN (zda 1989, akcijska avantura, režija: Tim Burton, igrajo: Michael Keaton, Jack Nicholson, Kim Basinger, Billy Dee Williams, Robert Wuhl, Jack Palance, Pat Hingle, Michael Gough, Tracey Walter, Jerry Hall)

Enkratna ekranizacija kultnega stripa, ki pa času kljubuje slabše kot sem mislil.

Prvi Batman je prišel ob pravem času. Superman je bil v penziji, Spider-Mana ni nihče jemal dovolj resno, da bi ga spremenil v film, vsi ostali superjunaki pa so na velikih platnih izgledali kot bedaki. Batman, mešanica Dracule, Shadowa in Zorra, je prišel kot naročen in samo v ZDA butnil neverjetnih 251 milijonov dolarjev. Vsoto, ki je ni vse do Dark Knighta presegel noben drug Batman. In vsoto, ki je iz Tima Burtona naredila super zvezdniškega režiserja, ki si je lahko v drugem Batmanu privoščil vse tisto, o čemer je sanjal pri prvem. In pozor, Jack Nicholson, ki je Jokerja odigral tako zelo uživaško, perverzno, divje in over the top, da smo ga komaj sledili, je v žep pospravil celih 60 milijonov dolarjev in zahteval, da ga v najavno špico napišejo pred Michaela Keatona, ki je glavnega junaka speljal Adamu Westu (prvi Batman iz šestdesetih let), Alecu Baldwinu (zadovoljiti se je moral z Shadowom), Billu Murrayju, Charlieu Sheenu, Tomu Sellecku, Melu Gibsonu (vlogo je moral zavrniti zaradi drugega Smrtonosnega orožja) in Pierceu Brosnanu. Nič manj vroča ni bila borba za Vicki Vale, ki jo je že dobila Sean Young, katera pa si je potem med prizorom jahanja konja polomila nekaj kosti in svojo sanjsko vlogo odstopila Kim Basinger, ki jo je ujela brez napake. No ja, režiser Burton je hotel Michelle Pfeiffer, ki je potem kot veste v drugem delu zablestela kot Catwoman. Stari dobri Jack je daleč za sabo pustil Willema Dafoea, Davida Bowiea, Jamesa Woodsa, Robina Williamsa (ko je že mislil, da bo dobil vlogo, so mu sporočili, da ga je prehitel Jack Nicholson), Johna Lithgowa, Tima Curryja in Rayja Liotto, ki je moral reči ne zaradi snemanja Scorsesejevih Dobrih fantov. Glasbo je kot veste napisal in izvedel Prince, prvotna izbira pa je bil Michael Jackson, ki ni imel časa zaradi koncertne turneje. In Batman je leta 1989 izgledal zelo dobro. Točno tako kot je treba. Kot mojstrovina. Kot film, ki je do konca navdušil staro in mlado ter z vsemi plakati, kipci, revijami in še čem zaslužil skoraj 800 milijonov dolarjev. Netopirji so bili spet v modi. Michael Keaton pa je postal mokri sen vsake ženske, ki je dala kaj nase. Najprej zmedeni, zadržani in egocentrični milijonar Bruce Wayne, potem pa odločni, pogumni in z vsemi žavbami namazani super junak Batman, lastnik skuliranega batmobila, ki se zoperstavi noremu psihopatu Jokerju. Bivšemu zlikovcu Jacku Napierju, ki je padel v radioaktivno snov in se spremenil v zloveščega norca. Dovolj za leto 1989 in še za nekaj let kasneje, malce premalo za novo tisočletje, kjer je filmov o super junakih več kot kdajkoli. Prav imate, Batman danes zgleda malce leseno, nerodno in tako, kot da bi Tim Burton vadil za naslednjega Batmana. Nekoč eden izmed mojih najljubših filmov, opremljen z izvrstno atmosfero, karizmatičnimi sekvencami, ravno pravšnjo mero kiča, z za tiste čase odličnimi posebni efekti in spretno režijo Tima Burtona, ki je bil vrhunska izbira za ekranizacijo tako zelo temačnega junaka.

Ocena: presežek

BATMAN RETURNS (zda 1992, akcijska avantura, režija: Tim Burton, igrajo: Michael Keaton, Michelle Pfeiffer, Danny DeVito, Christopher Walken, Michael Gough, Pat Hingle, Vincent Schiavelli)

Briljantno nadaljevanje, kjer je Tim Burton pokazal prav vse, kar zna.

Prvi Batman je bil vaja, drugi pa je predstava. Zares enkratna predstava režiserja Tima Burtona, ki je imel proste roke. Ki je posnel ravno prav temačno, gotsko, zabavno, srhljivo, dinamično in seksi nadaljevanje, kjer štima čisto vse. Kjer se Batman (Michael Keaton) zoperstavi hinavskemu in zlobnemu Pingvinu (Danny DeVito), siroti brez staršev, ki sklene tajni pakt s podkupljivim županom Maxom Shreckom (Christopher Walken). In tu je seveda Catwoman, od mrtvih prebujena tajnica Selina Kyle, ki jo Michelle Pfeiffer igra tako zelo dobro, prepričljivo in predano, da gledalci čakajo, kdaj jih bo polizala čez ekran. In tu je Pingvinovo podzemno kraljestvo, raj za ljubitelje Edgarja Allana Poeja, ali če hočete, raj za nemške nadrealiste. Raj za ljubitelje filmov z domišljijo. Filmov s perfektno scenografijo in ravno pravšnjo mero skuliranega kiča. Prav imate, Batman Returns ima vse tisto, kar je imel Edvard Škarje, in vse tisto, kar je manjkalo prvemu Batmanu. Vse tisto, kar ga dela za kultno mojstrovino žanra. Za pravljico, ki bo najbolj všeč malce zlobnim otrokom, ki v zgodbicah bratov Grimm navijajo za čarovnice. Namesto Michelle je bila v igri Annette Bening, ki je morala zaradi nosečnosti sleči mačkin kostum. Vlogo si je noro želela tudi Sean Young, toda Tim Burton je ni upošteval. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi Madonni, Leni Olin in Susan Sarandon. Za vlogo Pingvina so hoteli Marlona Branda, ki je seveda raje izbral žretje sladoleda in posedanje na domačem fotelju. Skozi sta padla tudi Dustin Hoffman in Christopher Lloyd, De Vita pa je prepričal Jack Nicholson. Brez dvoma najboljša vrnitev vseh časov in najboljši film v celotni seriji.

Ocena: mojstrovina

BATMAN FOREVER (zda 1995, akcijska avantura, režija: Joel Schumacher, igrajo: Val Kilmer, Tommy Lee Jones, Jim Carrey, Nicole Kidman, Chris O’Donnell, Michael Gough, Pat Hingle, Drew Berrymore, Debi Mazar, Rene Auberjonois, Joe Grifasi)

Hud korak nazaj, ki ga seveda uspešno rešujeta Tommy Lee Jones in Jim Carrey.

Tretjemu Batmanu se pozna drug režiser. Večkrat premalo sposobni Joel Schumacher, ki globino, atmosfero ter dramaturgijo neuspešno nadomešča s posebnimi efekti, razkošnimi prizori in nepotrebnimi vragolijami. Tako dobimo le akcijski tobogan in izgubimo prav vse gotske elemente Tima Burtona. Vse tiste enkratne prijeme, ki so dosegli vrhunec v drugem, daleč najboljšem Batmanu. Jasno, tudi Val Kilmer nosi del krivde. Val Kilmer, ki igra zelo medlo, mrtvo, tiho in tako, da se ga skoraj ne vidi. Da se vidi le njegov kostum in njegov batmobile. Nič boljša ni niti Nicole Kidman, psihiatrinja Chase Meridian, ki se zaljubi v oba. V Batmana in v milijonarja Brucea Waynea. Hvala Bogu za Tommyja Leeja Jonesa in Jima Carreyja, ki rešita film. Ki rešita skrpucalo brez repa in glave. Ki v vlogah Two Facea in Riddlerja uživata kot še nikoli. Ki letata, skačeta, se režita in počneta vse tisto, kar nista mogla početi niti v vrtcu, kaj šele za pusta. Brad Dourif, Damon Wayans, Robin Williams, John Malkovich in Mark Hamill so stali v vrsti za Riddlerja. Mel Gibson in Clint Eastwood sta vohala vlogo Two Facea. Alec Baldwin in Johnny Depp sta hotela Batmana. Christian Bale, Matt Damon, Corey Haim, Leonardo DiCaprio in Corey Feldman so želeli Robina. Rene Russo pa je bila po menjavi Michaela Keatona prestara za Vala Kilmerja. Le nadaljevanje, kjer je bil lov na glavne igralce bolj zanimiv od samega filma.

Ocena: nič posebnega

BATMAN & ROBIN (zda 1997, akcijska avantura, režija: Joel Schumacher, igrajo: Arnold Schwarzenegger, George Clooney, Chris O’Donnell, Alicia Silverstone, Uma Thurman, Pat Hingle, Michael Gough, John Glover, Vivica A. Fox, Elle Macpherson, Jeep Swenson)

Film, ki je pokopal franšizo.

Četrti Batman je resda glasen, razkošen, divji, napumpan, energičen, nafilan z izvrstnimi posebnimi efekti in napolnjen s hudo zvezdniško ekipo, toda kaj, ko je površen, bedast, prazen, otročji, bizaren in tak, da nas kljub nenehni akciji močno dolgočasi. Da je četrti Batman, ki je vse do vrnitve leta 2005 pokopal franšizo in idejo o filmu Batman Triumphant, kjer bi morala igrati celo Madonna, v krizi, dokazuje že dejstvo, da se mladi Robin (Chris O’Donnell) med letanjem po zraku dere cawabunga, kar je kot veste zaščitni znak ekipe Teenage Mutant Ninja Turtlesov. Jebat ga, četrti Batman je šminka, kjer George Clooney (Val Kilmer je raje izbral The Sainta, David Duchovny pa je padel skozi) na kostumu nosi bradavičke, že v uvodu pa kamera od blizu ujame vse njegove obline. In tukaj je njegov glavni nasprotnik Mr. Freeze, nori doktor Victor Fries, ki hoče zamrzniti Gotham City in ki ga igra Arnold Schwarzenegger (v igri so bili Hulk Hogan, Sylvester Stallone in Anth0ny Hopkins). Ko rečem igra, žalim tiste, ki zares igrajo. Arnold ga namreč ne igra, Arnold kriči, se pači, pozira in bluzi. Kot Jeep Swenson, ki igra Banea, hrusta Ume Thurman (vlogo so hotele Sharon Stone, Julia Roberts in Demi Moore), nevarne Poison Ivy, mojstrice feromonov, ki skrega Batmana in Robina ter vseskozi fura imidž Mae West. In tukaj je tudi Alicia Silverstone, nečakinja Batmanovega butlerja Alfreda (še vedno Michael Gough), ki postane Batgirl in napove novo atmosfero franšize, ki pa se hvala bogu ni nikoli uresničila. Četrti Batman, kjer spremljevalko Brucea Waynea igra manekenka Elle Macpherson, ima vsega preveč. Je prenapihnjen do konca in naprej. Tudi scenografsko. Tudi v režiji Joela Schumacherja, ki ne bi smel nikoli dobiti režije filmov o Batmanu. Ki je uničil vizijo Tima Burtona in iz Batmana naredil karikaturo ter predmet posmeha. Točno tako, George Clooney ni več Batman, je le pozer, ki Batmana oponaša.

Ocena: izguba časa

BATMAN BEGINS (zda 2005, akcijska pustolovščina, režija: Christopher Nolan, igrajo: Christian Bale, Katie Holmes, Michael Caine, Morgan Freeman, Liam Neeson, Gary Oldman, Cillian Murphy, Rutger Hauer, Tom Wilkinson, Ken Watanabe, Linus Roache)

Nazaj h koreninam.

Gremo nazaj. V leto 1997, ko je Joel Schumacher posnel izredno slabega, neprepričljivega in otročjega Batmana, ki je za vedno uničil sila uspešno franšizo. No ja, ki jo je uničil za celih osem let. Osem dolgih, sušnih in dolgočasnih let, ko je po zraku namesto seksi netopirja letal le suhceni pajek. V vrsti so stali Ashton Kutcher, Guy Pearce, John Cusack, Joshua Jackson, Billy Crudup, Jake Gyllenhaal in David Duchovny, režiser Christopher Nolan, avtor Insomnie in Mementa, pa je izbral Christiana Balea, Ameriškega psiha in tistega nepozabnega dečka iz Spielbergovega Cesarstva sonca. Bradavičke na kostumu so šle, atmosfera, ki jo je leta 1989 prinesel Tim Burton, pa je hvala bogu prišla nazaj. Okej, toda kaj, ko so šli tudi tisti pravi negativci in tisti zares markantni ženski liki, ki sta jih recimo igrali Michelle Pfeiffer in Kim Basinger. Ostal je le Bruce Wayne alias Batman, Umazani Harry v kostumu netopirja, ki se v Gotham Cityju pač bori proti povsem navadnim zlikovcem. Navadnim za Gotham, da se razumemo. Preveč navadnim za film o Batmanu. Za film, na katerega smo čakali osem let. In tukaj je tudi Vojna zvezd, natančneje, njegov učitelj Obi Wan Kenobi, ali če hočete, skrivnostni Ducard (Liam Neeson), prvi mož ninja kulta, ki se ponaša tudi z uničenjem Rima in požigom Londona. Pač film, ki bi moral dati veliko več in ne le dejstvo, da je boljši od zadnjega Batmana iz leta 1997.

Ocena: nič posebnega

In še link do filma The Dark Knight: KLIK

Zdajle na Kmetiji koljejo prašiča. Jaz tega ne bi mogel. Raje bi ga imel za domačo žival. Čuneki so mi kul živali, prikupna bitja, kot pingvini. Bogi pujs, ne razumem ljudi, ki ga lahko zakoljejo brez težav in celo z užitkom.

EL CAMINO DE LOS INGLESES (španija & anglija 2006, drama, režija: Antonio Banderas, igrajo: Alberto Amarilla, Maria Ruiz, Victoria Abril, Felix Gomez, Raul Arevalo)

Poetičen, vizualno krasen, zasanjan in očarljiv, a dramaturško nekoliko površen ter dolgočasen filmček.

Antonio Banderas se je na režijski stolček prvič usedel že leta 1999, ko nam je serviral solidno, a premalo prepričljivo komično dramo Crazy in Alabama, v katero je uspel dobiti celo vrsto zelo zanimivih igralcev. Potem si je vzel nekajletno pavzo in se kot režiser vrnil s filmom El Camino de los ingleses, po angleško, Summer Rain, s filmom, kjer je šel nazaj h koreninam. V rodno Španijo, v svojo mladost, kjer njegova kamera ujame skupino prijateljev, ki odrašča in se sooča z vsemi težavami odraščanja. S prvo ljubeznijo, prvim seksom, prvim razočaranjem, prvim pretepom in s klišeji zelo podobnih filmov, kjer pride na vrsto tudi seks s starejšo žensko, tokrat profesorico Victorio Abril. Glavni je mladenič Miguelito (Alberto Amarilla), oboževalec Dantejeve Božanske komedije, ki v prijateljici Luli (Maria Ruiz) najde svojo Beatrice. Njegovi frendi, kjer je tudi Seanu Pennu podobni poba, ki obožuje seks z debelo prostitutko, počnejo tipične mladostniške stvari, Banderas pa se trudi, da bi klišeje prekril z močnimi vizualnimi podobami, kar pa v končni fazi začne dolgočasiti gledalca.

Ocena 3

STAN HELSING (zda 2009, komedija, režija: Bo Zenga, igrajo: Stewe Howey, Kenan Thompson, Diora Baird, Desi Lydic, Leslie Nielsen)

Še ena bedna parodija, ki tokrat na piko vzame številne kultne junake grozljivk.

Okej, Stan Helsing resda ni tako slab kot filmi Epic Movie, Disaster Movie in Meet the Spartans, ki sta jih ustvarila Jason Friedberg in Aaron Seltzer, toda še vedno je tako zelo poceni in tako zelo na prvo žogo, da se mu praktično ne nasmejimo niti enkrat. V prvi vrsti je pač norčevanje iz Jasona, Freddyja, Pinheada, Leatherfacea, Chuckyja in Michaela Myersa, ki združijo moči in težijo prebivalcem nekega mesta, kamor uleti tudi mladenič Stan Helsing (Steve Howley), očitno potomec legendarnega barona Van Helsinga. Norčevanje iz Michaela Jacksona, ki otrokom prodaja ledene penise, je trapasto, film pa nekako le zvozi iz totalnega sranja in za hipec ali dva ujame vsaj približno soliden humor. Tudi zavoljo 83 letnega Lesliea Nielsena, ki igra ostarelo lastnico lokalnega bara.

Ocena 2

THE INFORMERS (zda 2009, drama, režija: Gregor Jordan, igrajo: Billy Bob Thornton, Kim Basinger, Winona Ryder, Mickey Rourke, Brad Renfro, Jon Foster, Rhys Ifans, Chris Isaak)

Ekipa, ki bi si zaslužila veliko boljši film.

Scenarij za The Informers je napisal zloglasni Bret Easton Ellis, avtor kultnega romana Ameriški pisho, ki so ga v filmski ekranizaciji popolnoma pokvarili. Glede na to, da je tudi The Informers njegov roman in da scenarija ni hotel prepustiti drugim, gre krivdo za premalo prepričljiv film pripisati premalo izkušenemu režiserju, ki je imel pred sabo pač pretežko nalogo. The Informers je slab film, ki ga rešujejo odlični igralci. Karizmatične zvezde, ki dajo vse od sebe in krpajo klišeje ter luknje v dramaturgiji in scenariju, ki kljub neštetim likom in zgodbam dolgočasi gledalca. Tu je Billy Bob Thornton, hollywoodski tajkun, ki svojo ženo Kim Basinger vara s tv voditeljico Winono Ryder. Tu je kriminalec Mickey Rourke, ki ugrabi otroka, se skrije pri svojem nečaku Bradu Renfru in ugotovi, da je zajebal. Tu je Chris Isaak, ki svojemu sinu spelje bejbo. Tu je asocialni roker, ki seksa z mladoletnimi pari. Tu so mladi in razvajeni najstniki, ki se gredo orgije. Pestra paleta različnih junakov, no ja, antijunakov, ki jih gledalec sicer začuti, a ne dovolj, da bi se ga njihove usode zares dotaknile. Zadnji film nenadno preminulega Brada Renfra in material, ki bi si zaslužil veliko boljši tretma.

Ocena 3 in pol

zda 2009, komedija, režija: Steve Carr, igrajo: Kevin James, Keir O’Donnell, Jayma Mays, Raini Rodriguez, Shirley Knight

Die Hard.

Evo ga, pa sem ga videl, v bistvu na vašo željo, po zaslugi debate, ki je nastala ob filmu Observe and Report, ki je, imeli ste prav, boljši, zabavnejši in izvirnejši. Pa vendar, tudi tale mi ni bil tako zelo slab kot ste trdili nekateri. Je povsem okej komedija za nedeljsko popoldne, v bistvu rimejk filma Die Hard, kjer “teroristi” zavzamejo trgovski center, namesto Johna McClanea pa jih živcira varnostnik Paul Blart, edina zveza s policijo, ki čaka zunaj. Če ga ne bi igral Kevin James, strašno simpatični zvezdnik serije King of Queens, bi bil film seveda veliko slabši, saj dejansko ne premore ničesar posebej izvirnega in divje zabavnega. Prav James mu da krila, prav James mu da dovolj karizme, da ne začnemo zehati. Observe and Report, kjer je zgodba dejansko popolnoma ista, je, kot sem že dejal, veliko boljši, je pa zato Paul Blart: Mall Cop primernejši za družinsko zabavo.

Ocena 3

Igralka Lindsay Lohan je stara komaj 23 let, zadnje čase pa jih kaže vsaj trideset več. Močno zgubano čelo, poceni platinasti lasje, idiotsko nafilane ustnice in plašč, ki bi pasal sedemdesetletni pariški kurbi. Srhljiva podoba nekdanje najstniške zvezdnice, ki je zašla s poti.

Malo nazaj sem ujel prispevek o govorici telesa, kjer so kot vedno nakladali o drži rok, o stisku roke, o drži telesa in še čem, kar naj bi vplivalo na ljudi, s katerimi se pogovarjamo oz. nas poslušajo. Saj veste, če imamo prekrižane roke, to pomeni, da smo nedostopni. Če roko v pozdrav stisnemo preveč narahlo, smo hinavski. Če sedimo sključeni, pa nas ne bodo vzeli resno. Tega ne kupim, na to nisem nikoli polagal pozornosti, niti pri sebi, niti pri drugih. Če mi kdo roko stisne preveč močno, bi ga najraje lopnil po glavi in mu rekel, da mi je zlomil prste. Če mi jo da narahlo, pa me ne moti, saj sploh nisem obremenjen s tem, kako mi jo da. Isto velja za držo rok med pogovorom. Lahko so ob telesu, lahko so prekrižane, lahko so sklenjene s prsti. Pač so, tako kot nam paše v dani situaciji. Še posebej, če pogovor traja dolgo in nam je vmes dolgčas. Na to res nisem nikoli polagal nobene pozornosti. Pri sebi še manj kot opri drugih. Glede tega sem spontan in ne naučen. Prav zato se mi zdijo razne šole, kjer naj bi nas naučili pravilne drže rok in telesa, en velik blef, ki mu nasedejo obupanci. Kaj ti koristi drža, če čvekaš bedarije. Kaj ti koristi trden stisk roke, če so tvoji nameni še vedno umazani. In prav to, da te naučijo pravilne drže, je sporno, saj potem igraš in nisi iskren, kar pomeni, da te sogovornik slej kot prej pogrunta in si še na slabšem kot prej.

Ko sem lansko leto pisal o izboru za Naj fatalko Slovenije, je bil odziv odličen, toda ker smo povedali praktično vse, bom letos vse skupaj le ošvrknil. Če sem iskren, me niti ne briga katera je zmagala in katere so se borile za zmago. Oglašam se le zaradi dejstva, ker sem videl, da tekmujeta tudi Alenka Gotar in Ana Dolinar. Nočem biti nesramen, toda tole je preveč. Kaj takšnega je mogoče samo v Sloveniji, kjer lahko za fatalko očitno tekmuje vsaka ženska, ki ima pet minut časa. No ja, glede na to, na kak način po novem zbiramo Miss Slovenije, sta Gotarjeva in Dolinarjeva očitno povsem razumljivi v kontekstu izbora za Naj fatalko. Ne ga srat, no, to ni več smešno.

Uf, tale pa sega v leto 2003. Za razliko od prejšnjih dveh, ki sem ji predstavil te dni, je veliko bolj resna, celo jezna, pač nekaj za tiste, ki jim je bil všeč malce bolj konkreten rap.

Če hočemo priti do konca, moramo dalje po hitrem postopku. Evo vam nova dva para, določite zmagovalca in naj se dvoboja začneta:

Tom Cruise & Vili Resnik

vs.

Michael Douglas & Kim Basinger

vs.

In še seznam dosedanjih zmagovalcev: Jared Leto, Gisele Bundchen, Sylvester Stallone, Cate Blanchett, Jan Plestenjak, Barack Obama, Owen Wilson, Petar Grašo, Iztok Gartner, Jenna Jameson, Britney Spears, Kanye West, Michael Jordan, Jack Nicholson, Katja Fašink, Gizmo, Madonna, Katarina Kresal, Ceca, Tina Turner, Usain Bolt in Jennifer Aniston.