Recenzije: Last Holiday, Mansfield Park, Full Frontal

7.10.2009 ob 02:25

LAST HOLIDAY (zda 2006, komedija, režija: Wayne Wang, igrajo: Queen Latifah, LL Cool J, Gerard Depardieu, Timothy Hutton, Michael Nouri, Giancarlo Esposito, Alicia Witt)

Bled in premalo kvaliteten rimejk istoimenskega filma iz leta 1950, kjer je bil namesto Queen Latifah glavni Alec Guinness.

Tale rimejk so hoteli z Johnom Candyjem v glavni vlogi posneti že v devetdesetih, pa je zaradi njegove smrti projekt padel v vodo. Vse do leta 2006, ko so glavnega junaka spremenili v žensko in vlogo podelili Queen Latifah. Nekdanji raperki, ki sicer zna igrati, toda ne tako zahtevne vloge kot je tale. Točno tako, Queen Latifah je kot prodajalka Georgia Bird, ki ji povedo, da bo kmalu umrla in jo zaradi tega mahne na poslednje potovanje po Evropi, no ja, na razvajanje v prestižni hotel v “Karlove Vare”, zelo neprepričljiva in dolgočasna. Takšna, da ji ne verjamemo, da res umira in da pred prestižnimi gosti hotela igra vipovko. Last Holiday je kot Bucket List, le da je še slabši in manj zanimiv. Kot zelo neposrečena  romantično dramska komedija, kjer dovolj dobro ne učinkujejo niti drama, romantika in komedija. Vse je nekaj na pol, vse je kliše, vse je preveč povprečno in premalo atraktivno. Kljub karizmatični spremljevalni ekipi, kjer LL Cool J igra varnostnika trgovine, ki se seveda zaljubi v našo Georgio, Gerard Depardieu pa kuharja v “Karlovih Varih”, ki seveda stopi na njeno stran in posluša njene kuharske nasvete. Prav imate, dnevi, ko je bil Wayne Wang originalen in prebrisan filmar, so daleč za nami.   

Ocena 2 in pol

MANSFIELD PARK (anglija 1999, drama, režija: Patricia Rozema, igrajo: Frances O’Connor, Johnny Lee Miller, Embeth Davidtz, Alessandro Nivola, Sophia Myles, Hugh Bonneville, James Purefoy, Harold Pinter, Lindsay Duncan)

Ekranizacija, na katero bi bila zelo ponosna tudi Jane Austen.

Romani Jane Austen so bili v devetdesetih vroča roba. Še posebej za filme in tv serije, ki so jih požirali kot po tekočem traku. Čeprav sta največ slave odnesla Emma in Sense & Sensibility, jima Mansfield Park, doslej vsaj peta ekranizacija, brez težav parira in ju na trenutke celo preseže. Prav zato je čudno, da ni dobil prave distribucije in da ga danes ne izgovarjajo v isti sapi kot Emmo in Sense & Sensibility. Mansfield Park je namreč zelo dobro odigrana, karizmatična, dramaturško dodelana, elegantna in prepričljivo izpeljana kostumska dramica iz začetka devetnajstega stoletja, kjer živi tudi gospodična Fanny Price, katero izvrstno odigra Frances O’Connor, malo Kate Winslet, malo Alex Kingston, malo pa Minnie Driver. In gospodična Price pride v razkošno hišo svoje tete (Lindsay Duncan), saj je njena mati ne more več preživljati. Med same snobe, med ljudi, ki mislijo, da so nekaj več. Čeprav z njimi odraste v simpatično in navihano mladenko, jo še vedno gledajo kot grdega račka, kot pastorko, kot outsiderja, ki ga ne bodo  nikoli sprejeli medse. Še posebej, ko zavrne poroko s premožnim plemičem Henryjem Crawfordom (Alessandro Nivola) in soli pamet tudi njegovi sestri Mary (Embeth Davidtz). Na trenutke zelo resna, pa vendar sproščujoča in gledljiva dramica, pod katero bi se lahko mirne duše podpisal tudi James Ivory.

Ocena 4 

FULL FRONTAL (zda 2002, komedija, režija: Steven Soderbergh, igrajo: Julia Roberts, Blair Underwood, Catherine Keener, David Hyde Pierce, Nicky Katt, Mary McCormack, David Duchovny, Brad Pitt, Sandra Oh, Terence Stamp)

Film, ki nam pokaže, da med filmom in realnostjo ni razlike, ali še bolje, da je film bolj realen od resničnega življenja.

Steven Soderbergh, vroč po filmih Ocean’s Eleven, Traffic in Erin Brokovich, je s filmom Full Frontal, kjer se kljub naslovu nihče ne sleče, potegnil zelo pogumno potezo. Zgodbo filma v filmu, kjer je realnost bolj filmska od filma, film pa bolj realen od realnosti. Narobe svet za navadne smrtnike, povsem razumljiva zadeva za hollywoodske  zvezdnike. In pozor, uvodna špica ni Full Frontal, ampak film v filmu, kjer igralskih imen ne boste našli nikjer, saj so izmišljena. In pozor še enkrat, pravi film je posnet z digitalno kamero, “lažni” pa s pravo, kar je še en dokaz, da razlike med filmom in resničnim življenjem v bistvu ni več. Vsaj z gledalčeve perspektive ne. Znani kritik Roger Ebert je filmu očital amaterizem, meni pa je bil prav amaterizem zelo všeč, saj ga je Soderbergh vključil namerno in zavoljo cilja, ki si ga je zastavil. Poseben film, nabit z znanimi imeni, ki jih režiser popolnoma “razzvezdi” in odlično vkoponira v zgodbo, kjer gledalec nikoli točno ne ve, kaj je film, kaj pa film v filmu. Ki razliko opazi šele v prizoru, ko Julia Roberts sname lasuljo in ko Blair Underwood, sicer novi Denzel, Brada Pitta pokliče Pitty. Čeprav je film zanimiv, izviren in domiseln, pa mu ta drugačnost, ta povsem samosvoja forma, na koncu pravzaprav škodi, saj gledalcu ne ponudi prave filmske izkušnje, marveč le eksperiment, ki si ga zapomni le zavoljo tega, da je šlo za eksperiment.   

Ocena 3 in pol

 

1 komentar na “Recenzije: Last Holiday, Mansfield Park, Full Frontal”

  1. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » LIFFe 2009: The Girlfriend Experience pravi:

    [...] za prijatelje in za tiste, ki mu očitajo, da se je prodal. Nekaj podobnega je storil tudi s filmom Full Frontal, le da se je tokrat izognil znanim imenom in v glavno vlogo vtaknil čisto pravo porno zvezdo Sasho [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !