Recenzija: Demolition Man
Objavil IZTOK GARTNER, dne 2.10.2009
zda 1993, akcija, režija: Marco Brambilla, igrajo: Sylvester Stallone, Wesley Snipes, Sandra Bullock, Denis Leary, Nigel Hawthorne, Benjamin Bratt, Bob Gunton, Glenn Shadix, Jesse Ventura, Rob Schneider
“Send a maniac to catch a maniac.”
Leta 1993 se je Sylvester Stallone po debaklu filmov Rocky 5, Oscar in Stop or my Mom Will Shoot vrnil v velikem stilu. Z dvema odličnima akcijskima filmoma, ki sta ga postavila nazaj v igro in s katerima je vse do leta 2006, ko se je vrnil z Rockyjem Balboo, zabeležil svoj zadnji komercialni uspeh. Prvi je bil Cliffhanger, kjer se je spogledoval celo s Hitchcockom, drugi pa Demolition Man, kjer je koketiral celo z Orwelovo klasiko 1984. In prav to zelo zabavno futuristično ozadje, kjer do konca ne izvemo kako se uporabljajo the three sea shells, dela tale film za presežek žanra. Za dovolj izviren akcijski stampedo, kjer se odlično znajde prav Sylvester Stallone, policaj John Spartan, ki ga leta 1996 zamrznejo in leta 2032 spet odmrznejo. Kot Woodyja Allena v odlični komediji Sleeper, le da se jemlje bolj resno, saj mora ujeti zloglasnega kriminalca Simona Phoenixa (otročje, a vseeno dovolj karizmatično ga igra Wesley Snipes), sicer fana resničnega serijskega morilca Jeffreyja Dahmerja, ki so ga prav tako prebudili iz zimskega spanja. In pozor, po velikem potresu leta 2010, Ameriki, natančneje, San Angelesu, vlada doktor Cocteau (Nigel Hawthorne), mesija in kreator novega družbenega reda, kjer so cigareti, sol, meso, preklinjanje, borilni športi in seveda seks prepovedani, no ja, ukinjeni. Zelo podobno kot pri Orwellu, le da so ljudje vendarle srečni in da pranje možganov ni potrebno. Še več, policija ne potrebuje več orožja, kriminala ni, MDK (murder, death, kill) pa je zamenjal PLU (peace, love, harmony). To je Woodstock, še ena flower power generacija, kjer pač ni seksa, drog in rock ‘n’ rolla. Prav zato je John Spartan, ta pračlovek v moderni dobi (”Here comes the neandarthal”), tako imenovani Englishman in New York, Encino Man in San Angeles in old school akcijski junak ter policaj, čistokrvni demolition man, edina rešitev za norega Simona Phoenixa, s katerim ima uradno pošteni doktor Cocteau skrite načrte. In tukaj je tudi simpatična policistka Lenina Huxley (Sandra Bullock), fanica Jackie Chana, ki nima pojma kaj je stari dobri seks, zato predlaga, da se s Spartanom sparita na daljavo in preko računalniških havb. Kot Diane Keaton v prej omenjem Sleeperju torej. Prav taki prizori močno zabavajo gledalca in tale film dvigujejo zelo visoko. Tudi takrat, ko Spartan namerno preklinja in dobiva kazen za kaznijo, še posebej takrat, ko ugotovi, da v mestu obstaja knjižnjica Arnolda Schwarzeneggerja, ki je bil nekoč ameriški predsednik. Preroški film torej, le da Arnold ni postal ravno predsednik, marveč guverner. Demolition Man, kjer na koncu poje Sting, je brez dvoma eden boljših filmov Sylvestra Stallonea, ki zelo dobro premeša akcijo in futuristično komedijo ter na koncu izpade tako, kot da bi Woody Allen režiral Orwellov 1984. Seveda v želji, da poteši tudi oboževalce akcijskega žanra.
Ocena 4
2.10.2009 ob 12:47
Aj-jaj-jaj.
Zelo dober film za enega 15-letnika, ki ga razganja od vrenja hormonov, se spomnim, ja, Sky Movies, sem si mnogokrat pogledal.
Pa nočem reči, da ko si enkrat starejši in kao razumen, se pa pomiriš z art filmi in družbenimi dramami. Še zmeraj imam rad akcije. Ki pa imajo tudi kaj pametnega za povedati. Kar lahko žvečiš, obračaš, daješ kot zgled, ne mislim pozitiven-negativen, ampak zgled, kako je kaj pametnega dobro obdelano. Posneto, napisano.
> Prvi je bil Cliffhanger, kjer se je spogledoval celo s Hitchcockom, drugi pa Demolition Man, kjer je koketiral celo z Orwelovo klasiko 1984.
Sem ujel obe vzporednici. Cliffhanger, ko gre helikopter na koncu nad Slyja, recimo, podobno avion v Sever-severozahodno. Ampak kako je tam suspenz bolje grajen, staromodno posneta akcija bolj učinkovita. Sem si Plezalca večkrat pogledal, a prizora se manj spomnim. Da ne govorimo o samih filmih, kako ima Cary Grant bolje določen lik, kako se bolj zanimivo odziva v stiski. Neprimerno. Pa zanimivo, S-SZ ni film z neko relevantno temo, je eskapističen/zgolj zabaven prav toliko kot Plezalec. Ampak lahko pobiraš ven zgleden kader za kadrom.
Uničevalca pa se preprosto ne bi smelo primerjati z Orwellom. Ne bi se smelo, to bi morali kaznovati.
2.10.2009 ob 15:37
Ta film sem šel gledat v kino, ko je prišel ven, in je bil res zakon, sploh Wesley ga rastura na polno, brez njega film tudi pol tolk nebi bil dober. Je hkrati, car, zabaven in pa ko je treba brutalen morilec. Zakon !
2.10.2009 ob 17:30
ena najboljših iz 90ih let … ko je snipes še dobre filme snemu. raztura ga film!
2.10.2009 ob 21:54
“kako ima Cary Grant bolje določen lik”
cary grant sploh ni rabil imeti določenega lika, kajti glavni lik v filmu je pač the cary grant persona
hitchock je znal izjemno uporabljati superzvezde v svojih filmih, saj v scenariju ni rabil globje zarisati likov, ampak je to črpal iz imidža zvezd, archibald spada pa vsekakor med top 5 filmskih superzvezd ever
2.10.2009 ob 21:59
Bo, ne strinjam se in to sem ti že povedal. Petnajst letnik bo videl le akcijo, tisti, ki razmišlja, pa odličen prikaz futurističnega sveta, utopije, če hočeš, in štosev, ki so res zabavni. Tole je zame zelo inteligentna akcija, še vedno akcija, še vedno na prvo žogo, a nad podobnimi pofli.
Ne samo helikopter, tudi netopirji, asociacija na Ptiče. Ma itak je Hitch boljši, veliko bolj dodelan, saj to ni debata, a da moderna akcija z njim koketira, je pohvalno za moje pojme.
O pa še kako je Orwell, v vsaki sekundi te družbe, ki jo vodi doktor Cocteau, Veliki brat, ki je ljudem spral možgane in jim prepovedal tudi seks. Isto kot v Orwellu, le da manj resno in manj šokantno.
Lipar, se strinjam, Wesley ima karizmo, četudi je nekoliko otročji, je še vedno dober in paše v ta lik sto na uro.
Escobar, dobra akcija, ni kej, se strinjam.
2.10.2009 ob 22:01
Bandit, dobro si izpostavil, prav to je bilo večkrat pri teh starih igralcih, ja, da sploh ni bilo lika, da so bili vedno le oni. Le spomni se Clarka Gablea, v vseh filmih je imel brčice, v vseh filmih je z redkimi izjemami dejansko igral isti lik.
2.10.2009 ob 22:07
pa še, da je igral isti lik v red dust (’32) in potem čez 20 let v remaku (mogambo, ‘53)
the only man who can play gable is gable
(mi je pa v mogambo boljši kot v red dust)
2.10.2009 ob 22:09
p.s.
mislim dobesedno isti lik
2.10.2009 ob 22:15
No, pa naj še kdo reče, da Stalloneovi filmi ne naredijo dobre debate
Res je, samo Gable je bil tak car, da je lahko po dvajsetih letih posnel rimejk svojega filma in bil med tem še vedno enako zvezda. Niso mu zastonj rekli Kralj. Se pa strinjam, Mogambo je boljši, morda malce bolj kičast, a boljši.
7.10.2009 ob 12:03
V tem filmu mi je bil Wesley Snipes odličen kot negativec,celo do te mere,da sem navijal za njega…
7.10.2009 ob 14:01
No ja, Stallone je vseeno bolj kul. Pa še bolje igra, če mene vprašaš. Snipes mi je na trenutke otročji in “overactan”.
11.10.2009 ob 18:37
o lol
ravno danes sem pri ogledu written on the wind opazil, kako je stallone s profila podoben rocku hudsonu
11.10.2009 ob 18:41
Se strinjam:
LINK