Kratek poklon Stevieu Wonderju

25.09.2009 ob 16:07

Gospod Stevie Wonder, ki bo maja praznoval že šestdeset let, je po moji oceni eden izmed najboljših vokalistov vseh časov. Ne samo vokalistov, tudi interpretov in avtorjev, ki mu boste stežka našli konkurenco. Vedno mi je bil bližje kot Ray Charles in James Brown, ob poslušanju njegovih pesmi pa postanem dobre volje in pol pozitivne energije.

Če bi izbiral njegove najboljše, bi izbral Free, Isn’t She Lovely, Blowin in the Wind, A Place in the Sun, Higher Ground, I Don’t Know Why I Love You, Boogie Down Reaggae Woman, Never Had a Dream Come Through, I Ain’t Gonna Stand for It, Signed Sealed Delivered, Heaven Helped Us All, Superstition, Pastime Paradise, You are the Sunshine of my Life, I Wish, Living for the City, You Haven’t Done Nothin’, Sir Duke,  We Can Work it Out, Ebony and Ivory, I Just Called to Say I Love You, Overjoyed,  Par Time Lover, Stay Gold, Miss Lonely Goodbye, Redemption Song, As, Jungle Fever, How Come How Long in Village Ghetto Land.

Ker se je rodil prezgodaj, so mu morali pomagati z inkubatorjem, ker je zdravnik poskrbel za preveliko dozo kisika, pa je oslepel. To ga seveda ni oviralo, da ne bi že pri sedmih letih postal mojster klavirja, pri devetih pa mojster orglic in bobnov. V petdesetih je začel peti v cerkvenem gospel zboru, njegova idola pa sta bila Ray Charles in Sam Cooke. Na začetku šestdesetih je začel sodelovanje z Motownom, vse ostalo pa je, kot radi pravijo, zgodovina.

In pozor, Stevie, ki so mu takrat rekli Little Stevie, je bil star vsega 12 let, ko je postal velika zvezda. Podobno kot Michael Jackson, s katerim sta kasneje kot veste veliko sodelovala.

Sedemdeseta so bila njegova, v osemdesetih pa je malo zaspal in si aktualnost pridobil s pesmijo I Just Called to Say I Love You.

Ker je imel čas in ker se je zavedal, da ima moč, se je začel boriti za pravice temnopoltih in pri predsedniku Reaganu dosegel celo tako imenovani Martin Luther King Day, državni praznik v spomin temu preminulemu borcu in vizionarju.

V devetdesetih je izdal le en nov album, leta 2005 pa se je vrnil z albumom A Time to Love, kjer mi je zelo všeč komad So What the Fuss, na katerem je kitaro zaigral Prince, pele pa so tudi En Vogue. In seveda naslovna pesem, kjer je pomagala India Arie. Pa seveda tudi If Your Love Cannnot Be Moved, kjer je pela tudi Kim Burrell. In How Will I Know ter Positivity z Aisho Morris. Pa Tell Your Heart I Love You. Pa čudovita balada Shelter in the Rain. Skratka zelo dober in premalo cenjen album.

Kakorkoli že, Stevie je legenda, možakar z največ grammyji med vsemi solo pevci in karizma, ob kateri vedno zastane dih.

 

6 komentarjev na “Kratek poklon Stevieu Wonderju”

  1. Don Marko M pravi:

    ehm, a Jacka si pa zdaj pahnil kar v drugo ligo? ….prehitro je to zame….daj malo počasneje menjaj te tipe na vrhu….saj veš, zvestoba i te stvari… :)

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Kje točno sem zapisal, da je Jackson v drugi ligi in da je Wonder boljši do njega?

  3. RHYME-G pravi:

    http://www.youtube.com/watch?v=d5EKoUC1-gA

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Care. Kapo dol.

  5. Totalno kul komadi “4″ — IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS pravi:

    [...] in Gangsta’s Paradise, letnik 1995, sicer predelava odlične pesmi Pastime Paradise Steviea Wonderja, tudi reklama filma Dangerous Minds, kjer je bila glavna Michelle Pfeiffer. Kul komad, po pesmi [...]

  6. Poslednje slovo Whitney Houston (četrti del) « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] prvem posnetku je glavni Stevie Wonder, ki na noge spravi celo dvorano. Nikoli ne najdem pravih besed, da bi opisal kako zelo spoštujem [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !