Filmska primerjava: Public Enemies vs. Dillinger

24.09.2009 ob 00:15

PUBLIC ENEMIES (zda 2009, kriminalka, režija: Michael Mann, igrajo: Johnny Depp, Marion Cotillard, Christian Bale, Billy Crudup, James Russo, David Wenham, Stephen Dorff, Jason Clarke, Channing Tatum, Giovanni Ribisi, Shawn Hatosy, Matt Craven)

Bye, bye, black bird.

Ko je leta 1991 zloglasnega gangsterja Johna Dillingerja v tv filmu Dillinger zaigral Mark Harmon, je filmski kritik Marcel Štefančič dejal, da ga bo lahko sedaj igrala tudi Julia Roberts. No ja, sedaj ga igra Johnny Depp, v novem filmu Michaela Manna, ki je spet nekoliko predolg in celo malce površen. Kot da je bil v originalu še daljši, pa ga je moral Mann na željo studia skrajšati. Prehodi med prizori so se mi namreč zdeli zelo neprepričljivi in takšni, kot da jih je delal neizkušen montažer. Še več, prehodi sploh niso prehodi, ampak skupaj zalimani prizori, ki si sledijo zelo slabo in amatersko. Vsaj v prvi polovici filma, kjer je hotel Mann pač prikazati vse potrebno za nadaljevanje zgodbe in vse nujno za to, da bi gledalci ujeli pravo atmosfero. Film se dogaja leta 1934, na trenutke pa zgleda tako, kot da bi ga posneli leta 1934. Hudiča no, še Manhattan Melodrama, v kateri je prav leta 1934 blestel Clark Gable in katero si John Dillinger ogleda tik pred smrtjo, zgleda veliko bolje in bolj moderno. Ko smo že pri filmih, tudi Dillinger je bil nor nanje. Kot Bugsy, kot vsi gangsterji, ki so dali kaj nase. Prav zato ni naključje, da je umrl prav po ogledu filma. In seveda, njegovi kolegi a la Baby Face Nelson in Pretty Boy Floyd so oponašali Jamesa Cagneyja, on pa je bil raje Clark Gable. Možakar s stilom, ki ga je seveda zjebala ženska. Tako kot vse gangsterje, tako kot vse filmske junake. Ženska je v takem poslu odveč, toda tudi gangster je moški, tudi gangster se lahko zaljubi. In Dillinger, ki ga je v kultnem istoimenskem filmu Johna Miliusa igral Warren Oates, se je zacopal v simpatično Billie Frechette (Marion Cotillard). V bejbo, ki so ji bile pač všeč barabe in bejbo, kateri je obljubljal raj ter bil prepričan, da ga ne bodo nikoli ujeli. Res ga ne bi, če bi ženske pustil na miru. Prav ženske so ga na koncu izdale, prav zaradi žensk je padel pod točo krogel in v zasedo, ki jo je pripravil vztrajni Melvin Purvis (Christian Bale), glavni mož ekipe, katero je ustanovil zloglasni J. Edgar Hoover (Billy Crudup), kasnejši šef FBIja. Priznam, od tega filma sem pričakoval veliko, dobil pa sem neko srednjo žalost. Tudi od odlične igralske ekipe, kjer ni presežkov. Niti pri Deppu, niti pri Marion Cotillard. Kaj šele pri Baleu, ki je spet isti, statičen in mrtev. Kot v Batmanu in Terminatorju, le da nima tako debilnega glasa kot Keanu Reeves v komediji Bill and Ted’s Excellent Adventure. Ne bom rekel, da je Public Enemies slab film, problem je v tem, da bi moral biti veliko boljši. Če sem iskren, je zares dober le v zadnji sceni z Marion Cotillard in morda v kakem strelskem obračunu. Vse ostalo je povprečno in brez zadrževanja diha. Kriminalka pač, povsem rutinska in taka, da jo pozabimo takoj po ogledu.

Ocena 3

DILLINGER (zda 1973, kriminalka, režija: John Milius, igrajo: Warren Oates, Ben Johnson, Michelle Phillips, Harry Dean Stanton, Richard Dreyfuss, Cloris Leachman, Geoffrey Lewis, John P. Ryan, Steve Kanaly, John Martino, Frank McRae)

Public Enemy No. 1.

To je on, John Dillinger (Warren Oates), državni sovražnik številka ena in gangster vseh gangsterjev, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja žrl živce FBI agentom in na koncu padel pred kinematografom, kjer so vrteli film Manhattan Melodrama s Clarkom Gableom v glavni vlogi. V pičlih treh letih je oropal vse večje ameriške banke, se spremenil v enega najslavnejših kriminalcev vseh časov, v svojo tolpo dobil nič manj zloglasni gangsterski figuri Babyja Facea Nelsona (Richard Dreyfuss) in Prettyja Boyja Floyda (Steve Kanaly) ter bil prepričan, da je neuničljiv, večen in odporen na metke. Še posebej na policijske, natančneje, tiste, ki jih je vanj streljal agent Melvin Purvis (Ben Johnson), zares pravi G-Men, desna roka  J. Edgar Hooverja in legendarni FBIjevec, ki je v slabem letu pospravil vse največje ameriške gangsterje. In leta 1973 se ga je lotil debitant John Milius, za prijatelje general Milius, za ženske Mr. Macho, za konkurenco pa George Patton režije, ki je kot za šalo ujel tempo uspešnice Bonnie and Clyde in nam serviral hitro, dinamično, krvavo, ostro in morda malce premalo natančno odisejo z druge strani zakona.

Ocena 3 in pol

 

7 komentarjev na “Filmska primerjava: Public Enemies vs. Dillinger”

  1. Maja pravi:

    Ravno prejšnji teden sem si v kinu ogledala Državne sovražnike,Johnny Depp je res krasno odigral gangsterja Johna Dillingerja.
    Obožujem vse gansterske filme.
    Tudi zadnji prizor ko ga ustrelijo ravno ko gre iz kina v Chicagu se mi je prav zasmilil,…
    Deloval mi je kot dober gangster prej mi je kot negativec deloval policaj Purvis ki ga je vedno lovil,…

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    To je finta takih filmov, ja, da gledalec navija za negativca velikokrat. Še posebej, ker ga tokrat igra Johnny Depp, a ne :)

  3. Maco pravi:

    Mislim, da Michaela Manna po običaju bolj kot zgodba zanima dobro postavljeni in odigrani akcijski prizori, predvem v temi. V tem je bil od nekdaj zelo dober, čeprav se zdi, da mu tokrat ni ravno uspelo. Baje je večji del filma posnetega iz roke in z minimalno dodatno osvetljavo in na resničnih zgodovinskih lokacijah. A vseeno meni zelo soliden film in to z oceno 4.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Hm, če ga sodim po akcijah, je zadeva še slabša po moji oceni. Vizualno je močan, vse ostalo pa je rutina, pač še ena kriminalka, ki jo kot za šalo poseka spodaj pripeti Dillinger iz sedemdesetih.

  5. Recenzija: Do konca in naprej « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] inačico Čaruge in Robina Hooda, ki krade bogatim in daje revnim. Tip je kul. Vsaj toliko kot John Dillinger in Bugsy Siegel. Toliko, da se ga ne bi branil niti Quentin Tarantino. Ime mu je Tone Hac, Matjaž [...]

  6. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Kulti in klasike: Conan the Barbarian (1982) pravi:

    [...] za Schwarzeneggerjevo dih vzemajoče mišičasto telo, ki ga je John faking Milius, vroč po filmih Dillinger, Big Wednesday in The Wind and the Lion, v kamero vedno znova ujel tako, da je iz njega delal novo [...]

  7. IZTOK faking GARTNER » Arhiv Bloga » Ko se zmeša oboževalcem pravi:

    [...] psihopata, ki je pač izbral dogodek, kjer se je skupaj nabralo veliko ljudi. Me pa tole spominja na Johna Dillengerja, ki so ga ustrelili pred kinodvorano, takoj po ogledu filma Manhattan Melodrama, ali pa na Bugsyja [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !