Filmski spomin na Patricka Swayzeja: The Outsiders, Road House

21.09.2009 ob 02:11

THE OUTSIDERS

zda 1983, drama, režija: Francis Ford Coppola, igrajo: C. Thomas Howell, Matt Dillon, Ralph Macchio, Patrick Swayze, Rob Lowe, Tom Cruise, Emilio Estevez, Diane Lane, Tom Waits

Mater, kako fino je gledati vse te mlade face, ki so se potem vse po vrsti spremenile v velike zvezde in ukradle osemdeseta.

Drži, The Outsiders na nek način pomeni rojstvo brat packa, četudi jih ni posnel John Hughes, marveč Francis Ford Coppola, ki se je v osemdesetih hotel spremeniti v auteurja. Rojstvo igralcev, ki so tako ali drugače zaznamovali osemdeseta in pravzaprav tudi ostali v osemdesetih, seveda z izjemo Toma Cruisea, ki ima najmanj časa na ekranu in se je kljub temu odletel čez vse. In film, sicer čudovita, nostalgična, melanholična, na West Side Story dišeča in očarljiva zgodba o odraščanju, kjer nedolžnosti ne izgubiš z dekletom, marveč v pretepu z nasprotno tolpo, izvrstno učinkuje tudi danes, ko nam takšnih filmov močno manjka. Samo osemdeseta so namreč premogla toliko svežih obrazov, samo osemdeseta so nam lahko dala film, kjer so se prav vsi ti obrazi spremenili v zvezde in posneli kar nekaj uspešnih, dobrih in znanih filmov. In The Outsiders je eden boljših, saj se mu več kot pozna, da ga je režiral Coppola, mojster Botrov in Apokalipse, ki se je v prizoru, ko Ponyboy Curtis (C. Thomas Howell) in njegov najboljši prijatelj Johnny Cade (Ralph Macchio) debatirata pred hiško, kjer se po nesrečnem umoru skrivata pred zakonom, poklonil celo atmosferi in scenografiji filma Gone With the Wind. Jasno, Cade Ponyboyju pokloni prav ta roman, ki mu ga Ponyboy potem veselo prebira in si zraven predstavlja film, ki ga ni nikoli videl. Tu sta tudi Ponyboyjeva starejša brata Darel in Sodapop Curtis, ki ju igrata izjemno karizmatični Patrick Swayze in malce bledi Rob Lowe, sicer prav tako soigralca iz filma Youngblood, ki sem ga recenziral nekaj dni nazaj. Pa uporniški in zelo pogumni Dallas Winston (Matt Dillon), ki mu ni jasno, zakaj ga lokalna lepotička Cherry Valance (Diane Lane) ne šmirgla niti za sekundo. Pa nenehno norčavi Two-Bit Matthews (Emilio Estevez), sicer prav tako član bande “polizancev”, ki se ji po potrebi pridruži še Steve Randle, katerega igra nekoliko nerodni Tom Cruise. Zares pestra paleta takrat klorofilnih zvezdnikov, ki so lovili sanje in jih ujeli v zelo dobrem filmu, ki mu čas ne more do živega, saj vedno znova povzroča nostalgijo in morebitne luknje v dramaturgiji in dialogih sproti krpa z odlično režijo, scenografijo in seveda uvodno klasiko Stay Gold, ki jo je zapel maestro Stevie Wonder.

Ocena: 9/10

ROAD HOUSE

zda 1989, akcijska drama, režija: Rowdy Herrington, igrajo: Patrick Swayze, Sam Elliott, Kelly Lynch, Ben Gazzara, Julie Michaels

“I used to fuck guys like you in prison,”

sikne gorila pokvarjenega poslovneža Bena Gazzare, ko se divje pretepa s Patrickom Swayzejem, redarjem Daltonom, ki iz redarstva naredi posel, stil, imidž, taktiko in filozofijo. Jp, tip je legenda, ki počisti še tako zanikern lokal, kjer so gostje tepejo za hobi. Nič čudnega, da ga najamejo tudi za Double Deuce, vukojebino v Missouriju, kjer lokalnim frajerjem pokaže kdo je novi frajer v mestu. Novi “cooler”, ki se stepe samo, ko je res treba. Samo, “kot ti maderfaker pred faco potisne pištolo,” kot pravi njegov kolega Wade Garrett, ki ga izvrstno in ravno prav prepričljivo igra Sam Elliott, ki Swayzeyju na trenutke ukrade šov in karizmo. In Swayze, svež po Umazanem plesu, tokrat dela vse, da bi postal še večji seksualni simbol. Okoli skače zgoraj brez, zapelje lokalno zdravnico Kelly Lynch in nam servira nekaj vročih scen seksa, kaže rit, se pretepa za višje cilje in igra poštenjaka, ki bi si ga za moža, no ja, za ljubimca, želela vsaka še tako zapeta ženska. Ker mu gre vse to odlično od rok, prav Dalton nekako ostaja njegova najbolj skulirana in seksi vloga. Film, ki je seveda nekoliko razočaral nežne duše Umazanega plesa, tako imenovani “slabo dober” film, ki ga žal polomi le v zaključnem obračunu z možmi Bena Gazzare, kjer je pretiravanja preveč. In kjer to pretiravanje uniči skuliran filing v prvi polovici, ko Swayze prvič stopi v nov lokal in nemo ter s sarkastičnim nasmeškom na ustih opazuje napake lokalnih redarjev, ki nimajo pojma o poslu.

Ocena: 6/10

 

9 komentarjev na “Filmski spomin na Patricka Swayzeja: The Outsiders, Road House”

  1. Tina M Tina M pravi:

    Pri Road House ti manjka letnica ;)

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Fenks.

  3. Tina M Tina M pravi:

    Sem opazila, ko sem ga želela poiskati :)

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ti kar, ni slab, le zadnjih 20 minut je bednih.

  5. Filip pravi:

    Stand by Me je še ena taka omembe vredna nostalgična drama iz 80ih. Na splošno so takrat nastali sami odlični filmi.

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Resda popolnoma drugačen od Outsidersov, pa vendar še en film moje mladosti, ki mi je bil všeč že takrat. Za razliko od Outsidersov, ki sem jih začel ceniti šele kasneje. Če sem iskren, pa sem še raje gledal Goonies :)

  7. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Kulti in klasike: The Karate Kid pravi:

    [...] Rocky za otroke, zgodba o mladeniču Danielu (igra ga takrat 22 letni Ralph Macchio, vroč po filmu The Outsiders), ki se z mamo (Randee Heller) preseli v drugo mesto, spozna prikupno Ali (zelena Elizabeth Shue) [...]

  8. » RIP: Patrick Swayze (1952-2009), Tupac Shakur (1971-1996) pravi:

    [...] Dancing Keeping Mum Ghost Waking Up in Reno Tall Tale Point Break Young Blood The Outsiders Road House Red Dawn Steel Dawn King Solomon’s Mines North & South One Last Dance Three [...]

  9. Odšli so Ben Gazzara, James Farentino in Zalman King « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] v ospredje prebil šele na starejša leta, tudi s pomočjo filmov Bloodline, They All Laughed, Road House, The Thomas Crown Affair, Summer of Sam, Happiness, Dogville in recimo Buffalo 66. Nazadnje sem ga [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !