Ena kratka o prejšnjem življenju

19.09.2009 ob 00:07

Na Sloveniji 1 zdajle rolajo oddajo, kjer gostje govorijo o tem, kaj so bili v preteklem življenju.

Vprašanje, ki se mi je ob tem utrnilo, pa gre takole:

Ali lahko ugotoviš kaj si bil prej, če nimaš pojma niti kaj si zdaj?

In pazi modela, prepričan je celo, da je imel več preteklih življenj in da je bil v enem izmed njih indijanski poglavar, ki je pomagal premagati generala Custerja.

Ne vem no, meni se to sliši malo čez les, a ekipa pripoveduje tako zelo prepričljivo, da se zdi, da res ne blefirajo in se ne mečejo ven, marveč so dejansko prepričani, da govorijo resnico.

Je to shizofrenija?

Saj res, kaj ste bili v preteklem življenju vi?

 

54 komentarjev na “Ena kratka o prejšnjem življenju”

  1. Peter pravi:

    Seveda lahko…morda pa na podlagi tega kar si bil prej ugotovis kaj si zdaj.

    Jaz se dostikrat vprasam: ce je nekdo nor in se tega zaveda, a je potem se vedno nor?

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    In kako ugotoviš kaj si bil, glede na to, da naj bi za to potreboval trans in psihiatra?

    Glede norosti, po moje norca naredijo drugi, saj sodijo o tem, kdo je nor in kdo normalen.

  3. Peter pravi:

    Aha…vidim da si se dopisal tekst…ITAK da so cez les… indijanski poglavar my ass… mogoce ce bi si nasli kako RESNO delo bi meli manj casa za te neumnosti pa bi bilo vsem malo lazje….

  4. Peter pravi:

    Iztok, ugotovis tako da das v sluzbi odpoved, sedis doma 24 ur in gledas v eno od 4 sten v svoji sobi. Potem od silnega dolgcasa se spomnis tudi tega kaj si bil v prejsnjem zivljenju… Psihiatra rabis pa potem…ko “ugotovis” kaj si bil…

  5. RHYME-G pravi:

    michael bi ti znau velik povedat o tem:)

    vse je res! se zaka mislis ko kdja spoznas koga..se ti prou tko zdi da si ga ze delj casa poznau…
    al pa ko gres nekam..v drug kraj…pa čutiš prou neki energijo tako…se počutiš bol domače…in obratno…

  6. RHYME-G pravi:

    al pa kaka stvar k se ti prvic zgodi….pa mas vcas obcutek da si to že doživeu enkrat….deja vu kao

  7. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Peter, če sediš doma 24 ur in gledaš v eno od 4 sten v svoji sobi, pozabiš kaj si zdaj, kaj šele, da bi se spomnil kaj si bil :)

    Sicer pa, kako veš, da si se spomnil prav, kaj pa če si se spomnil življenja koga drugega?

    Torej meniš, da samo tisti, ki imajo preveč časa čvekajo o svojih prejšnjih življenjih?

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Rhyme, misliš tole, a ne:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/08/06/je-bil-jacksonov-spot-za-pesem-remember-the-time-posnet-po-resnicnih-dogodkih/

    Glede deja vu, pač se ti zdi, da si kaj podobnega že videl ali doživel, kar ni nič čudnega, saj vsak dan počne iste reči in se gibaš v isti okolici z istimi ljudmi ponavadi.

    In kaj si bil ti nekoč?

  9. RHYME-G pravi:

    ne …..svar ki je neki posebngea…k spoznas nekogana nov! pa greta kam….(počitnce recimo) pa se ti kdaj zdi prou tko …se spomnes tega..ko da si biu ze tu nekoč…..

    Michael je pač ful o tem govoriu,pa duša pa tko….

    drgač pa js ne vem ka sm biu…neki pomembnega zihr:) me zanima!
    baje če si v zdejšnem življenju hudobn pa FAKE bos v naslejdnjem žival :)

    pomoje je bolš da manj k veš …bolš je….js se ne bi v to poglablo ..

  10. RHYME-G pravi:

    to da se ti zavedaš..kao tvoja zavest…je v možganih kao neka tekočina…in ti ko umreš ta tekočina še vedno ostane!….telo umre…duša ostaja…pa gre pol naprej! js mam enga kolega ko ful o tem ve:)

  11. Vidmar pravi:

    V prejšnjem življenju sem bil barvica…

  12. olna pravi:

    To, da govorijo prepričljivo, ne dokazuje prav ničesar. Kar spomni se, koliko prepričljivih lažnivcev si v življenju že srečal.

    Bil bi pa zanimiv eksperiment: grem k dvema različnima psihiatroma, da vidim, ali bosta izbrskala ista pretekla življenja.

    Najbrž bi izpadlo kot pri raznih prerokih in jasnovidcih, ko ti niti dva ne povesta enako.

  13. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Vidmar, se ti še danes pozna :)
    Saj res, od česa je odvisno ali si žival ali človek? Koker vem pa predmet ne moreš biti, saj to potem ni prejšnje živlenje.
    No ja, razen če si bil copata, s katero je pometala kaka kraljica v srednjem veku.

    Rhyme
    , to da je bolje, da ne veš, je rekel tudi eden izmed gostov oddaje. Me pa vseen zanima, če se ti grdobije iz prejšnjega življenja res maščujejo v novem in če si nagrajen za dobrote. Ali je to potem domena raja in pekla.
    Kaj zdaj, duša ali tekočina?

  14. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Olna, ni nujno, da bi bil to dokaz, saj pravijo, da imaš lahko več prejšnjih življenj in bi eden izbrskal nekaj, drugi pa nekaj drugega :)

  15. olna pravi:

    Če sem bila v prejšnjem življenju krvoločen serijski morilec, zdaj pa sem nežno plemenito bitje, a sta to potem dve duši ali ena? Če je ena, zakaj se potem v obeh življenjih tako razlikujem? Če sta dve, zakaj bi potem morala biti zdaj kaznovana za ono življenje?

  16. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nimam pojma, preveč zahtevno vprašanje za moje sedanje življenje :)

  17. Vidmar pravi:

    I don’t know how you feel about it, but you were male in your last earthly incarnation.You were born somewhere in the territory of modern Phillippines around the year 1650. Your profession was that of a medic, surgeon or herbalist. Your brief psychological profile in your past life:
    Ruthless character, carefully weighing his decisions in critical situations, with excellent self-control and strong will. Such people are generally liked, but not always loved. The lesson that your last past life brought to your present incarnation:
    Your lesson is to combat violence and disharmony in our world, to understand its roots and origins. All global problems have similar origins.

    http://www.thebigview.com/pastlife/

  18. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Jaz sem pa tole:

    “I don’t know how you feel about it, but you were male in your last earthly incarnation.You were born somewhere in the territory of modern Mongolia around the year 1550. Your profession was that of a chemist, alchemist or poison manufacturer. Your brief psychological profile in your past life:
    You were a sane, practical person, a materialist with no spiritual consciousness. Your simple wisdom helped the weaker and the poor. The lesson that your last past life brought to your present incarnation:
    You should develop self-love and ability to implant hope into hearts of people. Ambition is not everything. True wealth is buried in your soul.”

  19. Vidmar pravi:

    Za znane osebnosti vpiši rojstne dneve. Nekateri odgovori te znajo zelo nasmejat.

  20. janez bb pravi:

    Kot vidiš Iztok sem zgoraj popravil ime .Jaz sem zdaj dva dni nazaj nekaj pisal na tvoj blog .Ampak sem ugotovil da je še nekaj janezov po blogih,ki imajo včasih take komentarje ki meni ne pritičejo .Zato sem dal sedaj bb zraven janeza.Jaz sem namreč JANEZ ŠTURM ,ki me nakateri bolj poznajo kot udeleženca prvega Big Brotherja.
    NAJ SE VE .Vidim da moram tudi jaz odpret svoj blog.HAHAHA
    Sem sicer bolj len za pisat, sam včasih imam popadke pa mal odgovarjam na bloge ,če mi je zanimivo.Sedaj pa k tvoji temi PREJŠNJA ŽIVLJENJA.
    To se je resnično zgodilo pred kakimi desetimi leti v Arboretumu volčji potok za prvega maja ko je razstava tulipanov.Tam pri vhodu desno so tudi vsako leto štanti z rožami in vsem kar pač spada zraven.Pod drevesom na mizici je imel ŠTAJERC(po naglsu sodeč) prijetno pleteno košaro not pa platnene vrečke napolnjene z levando.pogovor je potekal približno takole
    gospa boste vzela eno ?
    Kaj pa je to?
    Vrečke za v omaro ,lavanda,da vam bo obleka dišala
    ženska vzame vrečko v roko in povoha
    Ja to pa ja ne diši ,to smrdi
    nakar on: GOSPA TE PA STE BILI F PREJŠNJEM ŽIVLJENJU SIGURNO MOLJ ,ČE VAM TO SMRDI
    Jaz sem bil zraven sem se tako režu,potem sem mu šel še pivo iskat ,ko je tako fajn povedal.Da ne boš mislu ,ko sem prišel ven iz parka je že vse prodal.

  21. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ja, glej ga, legenda, seveda se te spomnimo, bil si praktično edini razlog, da sem kdaj pa kdaj pogledal prvi BB.
    Sem kar malo ponosen, da se oglašaš na mojem blogu, kul, ni kej. :)
    Drugače pa zelo zabavna izkušnja, ob kateri bi tudi jaz crknil od smeha.

  22. ajda1 pravi:

    Veš, morda nisi še doživel občutka, ko prideš na nek neznan kraj in se ti zdi da si tam že bil,da si tam celo živel itd., ja že videno, deja vu in če bi sebe vprašala, kaj in kje sem bila, bi bil odgovor, da sigurno na nekem gradu. Ko pridem v kakšen kraj, ni pomembno kam, me vleče tudi na grad, oz. ruševine gradu in takrat me objame občutek, da to, kar se dogaja zdaj ni resnično, da se bodo zgodile sekunde in bom v tistem času ko je bilo še življenje na gradu. Nekoč sem v hecu rekla, kaj vem, kaj sem bila, morda grajska dekla, ki jo jo osvajal grajski gospod ali pa celo kaj več, to pa je še vedno uganka, zavita v tančice skrivnosti in morda se tudi ta slika kdaj zbistri. Tako da, ne vem ne vem:)). Je pa res, da je verjetna tudi tista razlaga, da se ljudje reinkarniramo, pa da nikoli ne pridemo nazaj v isti obliki, oz. to kar smo bili, v to pa verjamem, ker vem, da je po smrti mojega življenjskega sopotnika, pred blokom posedal pes in ko sem nekaj časa stala pri oknu, je pogledal gor kot da bi mi hotel nekaj povedati. To se je dogajalo tri dni in v mislih sem imela, a mi hoče kaj povedati, je morda to reinkarnacija? In razmišljala sem, da bi šla dol in tega psa pobožala. Je bil pa seveda problem, da je bil to velik pes, dolgodlak in neprimeren za stanovanje in sem si mislila, saj ga drug dan ne bo več. Kot sem zapisala, prihajal je tri dni, ko sem jaz cincala, kaj bi storila. In četrti dan ga ni bilo več in nikoli več ga tudi nisem videla. Razmišljala sem pa veliko o tem in povedala to tudi otrokom, sine je rekel, da bi ga morala vzeti. Če razmišljam naprej,morda je to normalno, da ne more biti nekaj po tvojih željah, da bi pred vrati sedel kakšen prikupen psiček, kakšen mops ali buldog, za katerega sigurno ne bi pomišljala, kaj z njim. Je pa zanimivo, da dostikrat, ko grem na sprehod, v mesto npr., se kakšen pes, ki me zagleda od daleč ustavi in se ne premakne, četudi ga gospodar potegne za vrvico, mu kaj reče, čaka, da pridem bližje in ga pobožam. Nazadnje je bilo tako na morju, ko se je gospodar začudil, da je njegov maltežan, ki naj bi bil tako prijazna pasja duša, obstal in čakal, da ga moja dlan poboža. Ja, to so sporočila, ki nekaj povedo, je pa seveda tisto, verjeti ali ne.

  23. ajda1 pravi:

    popravek: ki naj ne bi bil tako prijazna pasja duša

  24. klemenix klemenix pravi:

    Ah, bedarija :) Deja vu je seveda pogost pojav, ki me včasih kar zmrazi, a to z reinkarnacijo je navadno sranje :)

  25. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    Tudi če so oni navadni šarlatani, bi zlahka ocenili tvoj zapis kot popolno zlonamerno natolcevanje in neumnost. Oba terapevta sta namreč zelo jasno povedala, da sama ne zastopata vere v reinkarnacijo, ker se z religijo ne ukvarjata in da je pri tej terapiji popolnoma vseeno, v kaj in čemu verjameš ali ne verjameš, saj je bistvo v tem, da v tem stanju pač pridejo na površje predstave in asociacije iz podzavesti, ki so pač zagotovo realnost. Kot so realnost moraste sanje. In četudi pri morah nekdo ne verjame resničnosti konkretnega obstoja doživetij v sanjah, se zaveda, da je razlog v njegovi psihi, ki povzroča te sanje, kar je popolna realnost. Vprašanje pa je, kaj naj bi s tem počel. No, in terapevt trdi, da on lahko pomaga, ker ve, kaj s tem početi v smislu tolmačenja, ozaveščanja in saniranja obremenjene psihe, od koder že se je vzela.

    Psihoterapija na podlagi razčlenjevanja sanj, s tem povezanih asociacij in simbolne ravni seveda ni nobena noviteta in je najkasneje potrjena kot omembe vredna metoda zdravljenja psihe že po Freudu in kasneje Jungu.

    Regresija pa ni nič drugega kot sproženje stanja sanj, le da v tem primeru terapevt skozi te sanje vodi pacienta, da bi dobil hitrejša in bolj jasna sporočila, kaj pacienta muči. Namen je ozaveščenje “problema”, sprejemanje, saniranje in s tem možnost nadaljnje hitrejše poti k psihični stabilnosti. Ena verzija psihoanalize in posledične psihoterapije pač.

    Zato je v tem primeru tudi odvečno vprašanje Olne, ali bi dva terapevta odkrila enaka prejšnja življenja. Tudi če ne bi, to vprašanje v tem primeru ne bi omajalo ničesar, ker itak nista trdila, da obstaja točno število določenih takih in takih prejšnjih življenj. Oddaja pa sploh ni zastopala tematike o veri v reinkarnacijo. Nasprotno, trdila sta, da nekdo lahko vidi veliko različnih življenj, nekdo pa je zapičen samo v eno verzijo sanj, ker ga nekaj zelo močnega in določenega pač tako muči (stvar psihe pač). Govorili so tudi o identifikaciji s slavnimi osebnostmi. Koliko tega obstaja in izjavili, da zelo malo, se pa dogaja. In tudi to nekaj pove pač o psihi tretirane osebe, kaj je njegov problem, strahovi, hrepenenje ali kaj drugega.

    Skratka, Iztok, na podlagi tvojega zapisa zlahka izpadeš bimbo spet ti, ker si izpostavil otročjo plat medalje obstoja teh postopkov, ki so jo v tej oddaji demantirali po dolgem in počez, česar ti sploh ne omenjaš, kar lahko pomeni, da nisi dojel ali pa da si lansiral zgolj zlonameren zapis, ki ne izbira sredstev. Omembe vredno kritiko bi lahko izpostavil šele upoštevajoč vse argumente, ki so jih gosti uporabili.

    Ob tvojih takovrstnih zapisih tudi vsak šarlatan tako zlahka izpade modrec.

  26. ketna pravi:

    Povem sam, da tist, ko to verjame je bedak!

  27. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ajda1, tega res še nisem doživel, očitno zato, ker prejšnjega življenja nisem imel.
    Je torej možno, da ga eni imajo, eni pa ne?
    Se mi pa zdi, da til grajski deja vuji nastanejo zaradi naše domšljije in sanja, a veš, pač vsak si po tihem želi, da bi živel v pravljici, tudi po zaslugi kake zgodbe in filma iz otroštva.
    Glede psov, tudi za to obstaja logična razlaga, morda te je s kom zamenjal, recimo z bivšim gospodarjem ali kaj podobnega. Tudi naš Jodi koga kdaj pogleda kot da ga pozna, kaj vem, no.
    Tale, ki ga opisuješ pred blokom, pa je malce druga zgodba, zanimivo vsekakor, no ja, morda bi ga res morala iti pobožat, sam kaj, ko je obstajala možnost, da te ugrizne, saj je bil očitno potepuh, za katerega ne moreš poznati reakcije, dokler ga res ne spoznaš, se mi zdi.

    Simona, oddajo sem ujel le za hipec in sem izpostavil le tisto, kar mi je bilo najbol trapasto. Sicer pa nisem dajal sodb, le vprašal sem se, tudi skozi komentarje. Žal mi je, da tega ne opaziš.
    Bi te pa vprašal, če meniš, da so prejšnja življenja dejansko le naša domišljija, se pravi le sanje sedanjega življenja, ki nimajo nobene zveze s tem, da bi jih živeli nekoč prej?

  28. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    @Iztok:

    Na vprašanje lahko odgovorim edino logično … da ne vem in ne morem vedet. Sanje so pač edino, za kar lahko trdim, da dejansko obstaja in ima po logiki stvari povezave s psiho, doživljanjem okolja. Menim, da nihče ne more vedet, kaj obstaja izven tega življenja, ki ga živimo, kar pa preogromno ljudi tako neznosno nervira, da brez religij in raznih ver še danes očitno ne gre.

  29. Rado Rado pravi:

    Simona:
    “Ob tvojih takovrstnih zapisih tudi vsak šarlatan tako zlahka izpade modrec.” “Tudi, če so oni navadni šarlatani. . .?”

    - “Oni” so menda torej navadni šarlatani.
    - Ti Iztok torej tudi nisi bogvekaj.
    - Zame se tako ve.

    Ali se torej ponuja implikacija, da je tu edini (-a) nad povprečjem le Simona? Pa morda še Vanja, ki ji vneto kima in ploska?

    Lep pozdrav tja v Ljubljano. In brez zamere prosim.
    :-)

  30. Madison pravi:

    Simona Rebolj pravi da ne ve!!!

  31. Vanja pravi:

    joj Rado, ti pa res ne moreš in ne moreš preboleti. Regresija? Morda bo pomagalo.

  32. Rado pravi:

    Vanja,
    preboleti?
    Ti ga pa res tupiš! :-)
    Jaz se na netu zabavam. (ob vseh teh veleumih)

  33. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Rado, kaj misliš, da sta bili Simona in Vanja v prejšnjem življenju? Jaz mislim, da je bila Simona Vanja, Vanja pa Simona in da je zdaj Vanja nesrečna, ker ne mora biti več Simona, pa če se še tako trudi.

  34. ketna pravi:

    @Simona

    Še kar se nisi naučila funkcionalno pisati. Škoda, ker bi te drugače bral.

  35. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    @Rado:

    Ne vem, če so navadni šarlatani. Po pogovoru v tej oddaji niso izpadli na nivoju raznih šarlatanskih vedeževalk in so se spretno s sprejemljivimi argumenti izognili serviranju buč, kar sem že zapisala v prvem komentarju. Kako uspešni so pri svojem delu, pa ni bilo povedano, kar ne meče dobre luči. Niso bili servirani podatki, koliko pacientov napreduje in kako in koliko jih ostane na istem kot preden so se v terapijo vključili. Če imajo tako slabe rezultate kot povprečen psihiater, morajo zavoljo korektnosti primerjalne obravnave obveljat vseeno že za vsaj sprejemljive.

    Kar se tiče tvoje infantilne “provokacije” kot plod obsedenosti s togoto nad mano, kdo je TU edini nad povprečjem, je pa res nemogoče bolj nadpovprečno odgovorit, kot je že Vanja. Morda bi regresija pomagala. Se opravičujem, če sem ti v kakšnem izmed morebiti obstoječih prejšnjih življenj prizadejala gorje, spomnim se pa nič. Prisežem.

    In ne deluješ, kot da se zabavaš. To prepričevanje bi moral zastavit bolj prepričljivo. Izpade prej, kot da se mučiš, bralce pa kakopak z enimi in istimi neutolažljivimi izpadi vis a vis mene zagotovo že prekleto dolgočasiš.

  36. Rado Rado pravi:

    Simona,
    strinjam se predvsem s prvim odstavkom komentarja 25. – Obstoja prejšnjih življenj ni mogoče dokazati, niti upoštevanja vrednih indicev ni za kaj takšnega. Če pa ukvarjanje z regresijo pomaga***, pa ni nič narobe če jo prakticiramo in je že zaradi učinkov, koristna.
    Sem dobro povzel?

    Drugo pa:
    malce sem se ponorčeval, ker (vsaj jaz tako opažam) se v vsaki repliki poskušaš postaviti tako nad tistega, ki tvoje mnenje deli, kot nad tistega, ki ti oponira.
    Zdi se, da tudi nekateri drugi bralci opažajo isto. /Mučim se pa seveda ne Simona, komentarji mi zletijo izpod prstov prav zlahka/. :-)

    Vanja,
    ja, ja vem. Zate sem še vedno bimbo in Simona ima prav vedno in povsod (prihranil sem ti repliko).

    ***
    Sem nekoč imel punco, ki je objemala bukve v gozdu, prav zaradi povezave s prejšnjimi življenji menda. Seveda me je s to svojo prakso zabavala, ampak je nisem motil – če jo veseli, kar naj . . .

  37. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    “se v vsaki repliki poskušaš postaviti tako nad tistega, ki tvoje mnenje deli, kot nad tistega, ki ti oponira.”

    Bravo, Rado, vrhunska ugotovitev, ki ji dodaj le še to, da ko pride do koga, ki ji oponira, začne še žaliti in se primitivno izražati. Še več, ko se oglasi pri kakem zapisu, s katerim se ne strinja, pa itak bruhne na stotine žalivk in primitivizmov.

    Me ne moti, takšna je, moti pa me, da tega nikoli ne prizna in se nenehno dela neumno in to zanika tako zagrizeno kot da bi ji šlo za življenje.

    Vanja pa itak, njena bleda kopija, ki je žal ne dosega po pameti, kar jo zelo jezi in si prav zato ne upa odpreti svojega bloga.

  38. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    Iztok:
    Nikoli ničesar nisem zanikala, bimbo (ne zanikam, da je bimbo mišljeno porogljivo žaljivo), sem pa kvečjemu svoje odzive, kakršne koli že, argumentirala in se nisem opravičevala, ker se ne opravičujem, kadar ne vidim utemeljenega razloga za to.

    @Rado:

    Si prepričan, da se je tvoja bivša drgnila celo ob bukev, ker je iskala stik s prejšnjim življenjem?????

  39. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Simona, ne grem v to debato, saj se ne bo nič spremenilo. Ti kar piši, kar želiš, a prekleto dobro veš, da greš večkrat močno čez mero dobrega okusa povsem brez razloga. Jasno pa je, da tega ne boš zdaj priznala, saj se ti podre cel imidž, za katerega se tako prekleto trudiš odkar te “poznam”.

  40. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    Mah, v tem imidžu mi je bolj udobno od hoje v štiklih, ki jih furam tam nekje od šestnajstega leta, tako da ni preveč truda. Nervira samo občasno, ko nasedeš na kakšne razfukane granitne kocke, sicer je pa filing nepogrešljiv.

  41. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Imam občutek, da svoje odgovore večino časa pišeš v petkah in da si prav zaradi tega tako sitna.

    Daj sezuj jih že, pa obuj teniske, bo pasalo, verjemi.

    Blog ni modna revija, kjer moraš paziti, da ne padeš na pisti, saj se ti potem vsi režijo.

    Blog je džoging, tek v teniskah, ki ne žulijo, lahkoten tek, za sprostitev.

    V tem in onem življenju, da ne zavijeva preveč s teme.

  42. Tina M Tina M pravi:

    O, s tistim linkom se bom pa jaz tudi pozabavala :)

  43. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Le daj, pa prilep pol sem.

    Je pa nekaj podobnega kot tista morska usta resnice :)

  44. Tina M Tina M pravi:

    Hahah pravi tole: :)
    I don’t know how you feel about it, but you were female in your last earthly incarnation.You were born somewhere in the territory of modern Central India around the year 1850. Your profession was that of a philosopher and thinker.
    Your brief psychological profile in your past life:
    Timid, constrained, quiet person. You had creative talents, which waited until this life to be liberated. Sometimes your environment considered you strange.
    The lesson that your last past life brought to your present incarnation:
    Your main task is to make the world more beautiful. Physical and spiritual deserts are just waiting for your touch. Keep smiling!

    Filozof pa tihi mislec v Indiji sem bila. Misleka. No, evo še besede ni za to, kar sem bila v prejšnjem življenju :)

  45. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Bila si tih človek in zadržan človek, he, he, po moje moraš zdaj vse to nadoknaditi :)

  46. Tina M Tina M pravi:

    Ti pa nisi bil nič poduhovljen :)

  47. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Očitno sem bil divji in direkten Mongol. To pa je tudi nekaj, mar ne :)

  48. Vanja pravi:

    Iztok, nisem nesrečna, ker ne morem biti Simona (po tvoji poglobljeni analizi bi ji bila za njeno pamet in njen talent za pisanje lahko samo nevoščljiva, jo pa namesto tega cenim). Sem pa drugače kar zadovoljna s tem, da sem jaz, semi si zelo všeč na momente, če bi pa že izbirala kdo bi lahko bila…bi pa po vsej verjetnosti izbrala tebe, ker kot pravi stari Bora: KAKO JE LJEPO BITI GLUP.

  49. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    In zdaj imaš v glavi, da si zapisala zelo dober komentar, a ne? Daj, uči se še malo pri Simoni. Ona vedno napiše veliko boljšega.

  50. vanja pravi:

    Dragec, tvoje mnenje seveda šteje. Jaz bom Simoni ljubosumno spraskala oči, ona pa bo zaradi tvoje pohvale zagotovo v devetih nebesih heheheheheh.

    http://www.youtube.com/watch?v=ToTk5B4_ZAQ

  51. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Vanja, ko mi rečeš dragec, me zmrazi po telesu, daj zadrži te svoje ljubkovalnice za koga drugega, za božjo voljo. Saj bi ti povedal, kar ti gre, pa ti pojasnil, v čem je problem pa kje se motiš in si krivična, toda le zakaj bi izgubljaš čas.

    Mej svoje veselje. Tako kot ga imam jaz.

    Pa še komad:

    http://www.youtube.com/watch?v=YPdtIyTvFzs

  52. vanja pravi:

    aja butl jaz, ki mislim, da bo en Gartner štekal kanček parodije! in če te zaradi tega kar zmrazi po celemu telesu, uh kako burna reakcija.
    Sicer pa v čem sem krivična, dragec? Mar podcenujem tvoje kapacitete? Sorči, sem tako zaposlena s čaščenjem Simone, da genijalca tvojega kalibra(in Seveda Radotovega tudi, da ne bo užaljen) mirno prezrem.

  53. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Vanja, rekel bom samo še tole, spomni se kako me nisi marala, pa si potem spremenila mnenje in rekla, da spoštuješ, ker nisem zamerljiv, celo povsem skulirano si začela komentirat na mojem blogu. Ko je prišlo do vinjete, s katero nisi imela ničesar in ti je blo pač fino, da se pridružiš javnem linču, pa si spet začela žaliti in napadati. Ko te je minilo, si spet zapisala kul komentar, pa sem ti rekel, da kaj si zdaj spet prijazna, pa si rekla, da sem zamerljiv in ne vem kaj še vse. Od takrat si spet bedna, tudi na drugih blogih, kjer me omenjaš za vsak kurac in popolnoma brez razloga.
    Ne boš priznala in ne boš hotela razumeti, kar ti zdajle iskreno pišem, a ne? Še več, če se boš oglasila, sem prepričan da bo padel beden in povsem neargumentiran komentar, zato raje ostani tiho in si misli svoje.

    Dejansko nimaš pojma zakaj si taka do mene, v tem je pa največji štos, pač si, ker si, zakaj si, pa je druga zgodba, saj pravega razloga nimaš. No ja, razen, če sem ti morda ubil mamo in očeta, potem bi te razumel.

    Tako, zdaj pa konec za vedno z moje strani.

  54. Rado Rado pravi:

    Vanja,
    tisto z Dostojevskim na Simoninem blogu je bilo duhovito.
    Priznam.
    Omenjanje mojega imena tu, pa povsem deplasirano.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !